Pomagajmo Ahmedu, da svoji družini zagotovi dostojno barako

Pomagajmo Ahmedu, da svoji družini zagotovi boljšo barako

Pomagajmo Ahmedu, da zagotovi boljšo bivališče za svojo družino

—————————————————————

Ahmed Questha je moj kolega in prijatelj, medicinski tehnik na kirurškem oddelku bolnišnice Nasser v Khan Yunisu v Gazi.

Ahmed je bil, tako kot na stotisoče drugih prebivalcev Gaze, prisiljen s strani izraelske vojske, da zapusti svoj dom, ali tisto, kar je od njega ostalo, in se odpravi v območje, ki ga vojska imenuje humanitarno območje, kjer so jim povedali, da ne bodo izpostavljeni nevarnosti bombardiranja. Gre za zelo ozek pas ob morju, kjer na tisoče in tisoče prebivalcev Gaze živi stisnjenih v improviziranih barakah in kjer, kljub temu da jim je Izrael zagotovil varnost, prav tako bombardirajo (barake). Na tem mestu, imenovanem Al Mawasi, ima vsak prebivalec Gaze življenjski prostor, ki je precej manjši od zaporniške celice v Guantanamu. Pomanjkanje zasebnosti, higiene in varnosti je obremenjujoče. 

Šotor, v katerem mora Ahmed nastaniti del svoje družine, je zelo majhen in poškodovan. Družina šteje več kot petnajst članov, med njimi so otroci in vnuki. Ahmed me je prosil za pomoč pri nakupu novega šotora, dobrega šotora, večjega in iz nekoliko bolj kakovostnega materiala, ki jim bo omogočil, da se podnevi ne bodo toliko dušili (zaradi poletne vročine). Cene teh šotorov se gibljejo okoli 700 dolarjev. V resnici bi morale biti cenejše, a ker Izrael blokira dostavo pomoči, so se cene redkih šotorov, ki so na voljo, močno zvišale. 

Ahmed je pred kratkim v bombardiranju izgubil enega od svojih sinov, 19-letnega Abeda Raseka. Ta je bombardiranje sicer preživel, a je umrl nekaj dni kasneje zaradi okužbe ran. Iz tistega malo, kar sem se z njim pogovarjal, sem dobil vtis, da je bil briljanten fant, zelo dobrosrčen in zelo dober učenec. Upal je na okrevanje, na prihodnost, ki ga je čakala, ko bi se pozdravil. 

Upam, da bi lahko pomagali Ahmedu zagotoviti večje blagostanje njegovi družini. Majhno dejanje z naše strani bi zanj in njegove bližnje pomenilo ogromno. Ne moremo spremeniti kamnitih in hladnih src izraelskih vojakov in politikov, niti mu ne moremo vrniti njegovega nekdanjega doma, v katerega se ne more vrniti, toda če bi si lahko kupili boljšo šotor, bi bili njegovi dnevi precej manj neudobni.

Najlepša hvala za vašo pomoč. V imenu Ahmeda, iz vsega srca. 

—————————————————————

Ahmed Questha je moj prijatelj in kolega, medicinski tehnik na kirurškem oddelku bolnišnice Nasser v Khan Yunisu v Gazi.

Ahmed je bil, tako kot na stotisoče prebivalcev Gaze, prisiljen s strani izraelske vojske, da zapusti svoj dom, ali tisto, kar je od njega ostalo, in se odpravi v območje, ki ga vojska imenuje »humanitarno območje«, kjer jim pravijo, da ne bodo izpostavljeni nevarnosti bombardiranja. Gre za zelo ozek pas ob morju, kjer na tisoče prebivalcev Gaze živi stisnjenih v improviziranih barakarskih naseljih in kjer jih, kljub temu da je Izrael rekel, da bodo tam varni, vseeno bombardirajo (bombardirajo barake). V tej lokaciji, imenovani Al Mawasi, ima vsak prebivalec Gaze življenjski prostor, ki je veliko manjši od celice v Guantanamu. Pomanjkanje zasebnosti, higiene in varnosti je obremenjujoče.

Šotor, v katerem mora Ahmed gostiti del družine, je zelo majhen in poškodovan. Družina šteje več kot petnajst članov, med njimi so otroci in vnuki. Ahmed me je prosil za pomoč pri nakupu novega šotora, dobrega, večjega šotora iz kakovostnejših materialov, ki jim bo omogočil, da se podnevi ne bodo tako dušili (zaradi pekočega poletnega vročine). Cena teh šotorov je okoli 700 dolarjev. V resnici bi morale biti cenejše, a ker Izrael blokira dostavo pomoči, se je cena redkih šotorov, ki so naprodaj, močno zvišala.

Ahmed je pred kratkim v bombardiranju izgubil enega od svojih sinov, 19-letnega Abeda Raseka. Preživel je, a je umrl nekaj dni kasneje zaradi okužbe ran. Tisto malo, kar sem se z njim pogovarjal, mi je dalo vtis o briljantnem, zelo prijaznem mladeniču in odličnem študentu. Bil je poln upanja za svoje okrevanje in poln upanja za prihodnost, ki ga je čakala, ko bi se opomogel.

Upamo, da bomo lahko pomagali Ahmedu izboljšati blaginjo njegove družine. Majhno dejanje z naše strani bi zanj in njegove najdražje pomenilo veliko. Ne moremo spremeniti kamnitih in hladnih src izraelskih vojakov in politikov, niti mu ne moremo vrniti njegovega starega doma, kamor se ne more vrniti, toda če bi si lahko kupili boljšo šotorsko hišo, bi bili njihovi dnevi veliko manj neudobni.

Najlepša hvala za tvoje sodelovanje. V imenu Ahmeda, iz vsega srca.

—————————————————————

Ahmed Questha je moj prijatelj in kolega, medicinski tehnik na kirurškem oddelku bolnišnice Nasser v Khan Yunisu v Gazi.

Ahmed je bil, tako kot na stotisoče prebivalcev Gaze, prisiljen s strani izraelske vojske, da zapusti svoj dom, ali tisto, kar je od njega ostalo, in odide v območje, ki ga vojska imenuje »humanitarna cona«, kjer so mu povedali, da bo varen pred bombardiranjem. To je zelo ozek pas ob morju, kjer na tisoče in tisoče prebivalcev Gaze živi stisnjenih v začasnih zatočiščih in kjer, kljub izraelskim zagotovilom, da bodo varni, prav tako bombardirajo (bombardirajo zatočišča). Na tem mestu, imenovanem Al Mawasi, ima vsak prebivalec Gaze življenjski prostor, ki je veliko manjši od celice v Guantanamu. Pomanjkanje zasebnosti, higiene in varnosti je ogromno.

Šotor, v katerem mora Ahmed nastaniti del svoje družine, je zelo majhen in poškodovan. Družina šteje več kot petnajst članov, vključno z otroki in vnuki. Ahmed me je prosil za pomoč pri nakupu novega šotora, dobrega, večjega šotora iz boljših materialov, ki bi jim pomagal, da se čez dan ne bi toliko dušili (zaradi pekočega poletnega vročine). Cene teh šotorov so okoli 700 dolarjev. Pravzaprav bi morale biti cenejše, a ker Izrael blokira vstop pomoči, se je cena redkih šotorov, ki so naprodaj, znatno zvišala.

Pred kratkim je Ahmed v bombardiranju izgubil enega od svojih sinov, 19-letnega Abeda Raseka. Preživel je, a je nekaj dni kasneje umrl zaradi okužbe ran. Iz kratkih pogovorov, ki sem jih imel z njim, sem dobil vtis o pametnem mladeniču, ki je bil zelo prijazen in dober učenec. Bil je optimističen glede okrevanja in poln upanja za prihodnost, ki ga čaka, ko se bo pozdravil.

Želim si, da bi lahko pomagali Ahmedu izboljšati blaginjo njegove družine. Majhno dejanje z naše strani bi zanj in njegove najdražje pomenilo ogromno. Ne moremo spremeniti kamnitih, hladnih src izraelskih vojakov in politikov, niti ne moremo vrniti njegovega starega doma, v katerega se ne more vrniti, toda če bi lahko kupili boljšo šotor za svojo družino, bi bili njihovi dnevi veliko manj neprijetni.

Najlepša hvala za vašo pomoč. Od Ahmeda, iz vsega srca.

—————————————————————

Ahmed Qashta je moj kolega, medicinski tehnik na kirurškem oddelku bolnišnice Al-Nasser v Khan Yunisu.

Tako kot na tisoče prebivalcev Gaze je bil Ahmed prisiljen, da je zaradi izraelske vojske zapustil svoj dom, ali tisto, kar je od njega ostalo, in se odpravil v območje, ki ga imenujejo humanitarno območje, kjer so jim povedali, da jim ne grozi nevarnost bombardiranja. To je zelo ozek pas ob morju, kjer na tisoče prebivalcev Gaze živi v naključno postavljenih šotorih, in čeprav jim je Izrael rekel, da bo to mesto varno, so tudi oni izpostavljeni bombardiranju (bombardirajo šotore). Na tem mestu, imenovanem Al-Mawasi, ima vsak prebivalec Gaze veliko manj prostora za življenje kot v celici v Guantanamu. Pomanjkanje zasebnosti, čistoče in varnosti je izjemno izčrpavajoče.

Šotor, v katerem mora živeti Ahmed, je del njegove zelo majhne in razbite družine. Tam je več kot petnajst ljudi, med njimi sinovi in vnuki. Ahmed me je prosil za pomoč pri nakupu novega šotora, dobrega, večjega in izdelanega iz bolj luksuznih materialov, ki jim omogočajo, da se podnevi ne dušijo preveč (zaradi pekočega poletnega vročine). Cene teh šotorov so okoli 700 dolarjev. V resnici bi morale biti cenejše, vendar Izrael prepoveduje vstop pomoči, zato so cene nekaterih šotorov, ki so naprodaj, zelo visoke.

Pred kratkim je Ahmed v bombardiranju izgubil enega od svojih otrok, 19-letnega Obeida Raska. Uspelo mu je preživeti, a je umrl nekaj dni kasneje zaradi okužbe rane. Pogovor z njim mi je dal vtis o nadarjenem, zelo prijaznem in odličnem študentu. Upal je, da se bo pozdravil, in bil poln upanja za prihodnost, ki ga čaka po okrevanju.

Upamo, da bomo lahko pomagali Ahmedu izboljšati blaginjo njegove družine. Majhna gesta z naše strani bo zanj in njegovo družino pomenila veliko. Ne moremo spremeniti trdih in hladnih src izraelskih vojakov in politikov, niti ne moremo vrniti njegovega starega doma, v katerega se ne more vrniti, toda če bi lahko kupili boljšo šotor, bi bili njihovi dnevi veliko manj neprijetni.

Najlepša hvala za vašo pomoč. V imenu Ahmeda, v pravem pomenu besede.