Alzheimerjeva bolezen: zgodba moje mame. Mama, ne pozabi name
Alzheimerjeva bolezen: zgodba moje mame. Mama, ne pozabi name
Izvirno besedilo Angleščina je prevedeno v Slovenski
Izvirno besedilo Angleščina je prevedeno v Slovenski
Opis
Zgodba naše mame – ženska, ki je globoko ljubila in ki jo zdaj obdajamo z vso svojo ljubeznijo
Naša mama je bila vedno srce naše družine. Ona nam je dajala nasmehe, objeme, nasvete in tiste tople nedeljske kosile, ki smo jih vsi z nestrpnostjo pričakovali. Danes je stara 61 let in živi z Alzheimerjevo boleznijo v zmerni fazi.
Vsak dan je zanjo drugačen – včasih se spominja, včasih pa se izgublja v mislih in spominih, ki nimajo več jasnih oblik. Pozablja imena, kraje, celo znane obraze ... vendar ena stvar, ki nikoli ne zbledi, je njena ljubezen. Tudi ko ne ve, kako mi je ime, njene oči pravijo: »Ljubim te.« In mi jo ljubimo, bolj kot lahko izrazimo z besedami.
Sem njena hči in sem zapustila službo, da bi zanjo skrbela doma. Želela sem, da bi imela mir, varnost in udobje znanega okolja – ker vem, kako pomembno je to za nekoga, ki živi z Alzheimerjevo boleznijo. Moj oče, čeprav je upokojen, še vedno dela za polovični delovni čas, da nam pomaga pokriti osnovne potrebe. Skrbimo zanjo skupaj, vendar večino bremena nosim jaz. To je čustveno, fizično in finančno zahtevno.
Vsak dan se soočamo s stroški za zdravila, higienske pripomočke, pripomočke za mobilnost in vsakdanje stvari, kot so hrana, elektrika in prevoz k zdravniku. Nikoli si nisva predstavljala, da bova prosila za pomoč, vendar jo zdaj resnično potrebujeva.
Če se odločite podpreti našo zbirko sredstev, nam ne pomagate le finančno, ampak tudi čustveno – naši mami omogočate, da čim dlje ostane doma, obkrožena z ljubeznijo, namesto da bi živela v hladnih institucionalnih stenah.
Iz srca se vam zahvaljujemo, da ste prebrali našo zgodbo in nam pomagate, da lahko mama ostane doma – tam, kamor spada.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo
Hči, ki nikoli ne bo pozabila