Pomagamo Yamen

Pomagajmo Yamenu

Pomagajmo Yamenu

Queridos amigos:

El padre, mi amigo, se llama Alaa Abureada, y es enfermero del área quirúrgica del hospital Nasser de Khan Yunis (Gaza). Njegov otrok, star sedem let, se imenuje Yamen in ima Downov sindrom.

Kot velika večina prebivalcev Gaze je tudi Yamenova družina, ki je zaradi izraelskih bombardiranj izgubila svojo hišo, prisiljena živeti v eni izmed tovarn, kjer so razmere glede udobja, prehrane in higiene obupne. Su tienda se encuentra en campo de desplazados enorme, pero tan lleno de cientos de miles de civiles desplazados que cada uno de ellos tiene un espacio vital menor al de una celda de prisioneros de Guantánamo. Ta taborišče, v katerem se je civilnim osebam, ki so vstopile v to taborišče, reklo, da ne bodo bombardirane, nenehno bombardira izraelski vojskovodja.

El papá de Yamen, después de desempeñar largos y duros turnos de trabajo en el hospital, en donde no se para nunca de atender a heridos, la mayoría de ellos civiles, mujeres y niños, Ha de seguir trabajado para su familia, pues necesita buscar harina (que es carísima), algunas legumbres (apenas hay), agua potable y leña para hacer fuego y cocinar (no hay electricidad ni gas). Desde hace dos años los niños no van al colegio, porque estos han cerrado para convertirse en refugios (que también son bombardeados). Yamen lleva dos años sin acudir al centro de atención a personas con diversidad funcional al que acudía.

Ayudemos ayamen y a su padre a poder vivir más dignamente. Cualquier donación es bienvenida, pues les ayudará a conseguir algo más de comida y comodidades materiales.

Muchísimas gracias. De todo corazón.

-------

Dragi prijatelji,

predstavljam vam svojega prijatelja in njegovega sina. Očetu, mojemu prijatelju, je ime Alaa Abureada in je medicinska sestra na kirurškem oddelku bolnišnice Nasser v Khan Yunisu (Gaza). Njegovemu šestletnemu sinu je ime Yamen in ima Downov sindrom.

Kot velika večina Gazanov je bila tudi Yamenova družina, potem ko je zaradi izraelskega bombardiranja izgubila dom, prisiljena živeti v šotoru v obžalovanja vrednih razmerah glede udobja, hrane in higiene. Njihov šotor se nahaja v velikem taborišču za razseljene osebe, ki pa je tako natrpano z več sto tisoč razseljenimi civilisti, da ima vsaka oseba manj prostora kot celica zapornika v Guantanamu. To razselitveno taborišče, kamor naj bi šli civilisti, da jih ne bi bombardirali, izraelska vojska nenehno obstreljuje z bombami.

Yamenov oče mora po dolgih in napornih izmenah v bolnišnici, kjer nenehno oskrbuje ranjence, večinoma civiliste, ženske in otroke, delati tudi za preživljanje svoje družine. Iskati mora moko (ki je zelo draga), nekatere stročnice (ki so komajda na voljo), pitno vodo in drva za kuhanje (elektrike in plina ni). Poleg tega mora skrbeti za Yamenove posebne potrebe. Otroci že skoraj dve leti ne morejo obiskovati šole, saj so šole zaprte in spremenjene v zavetišča, ki so tudi bombardirana. Yamen že dve leti ni obiskoval centra za invalide, kamor je včasih hodil.

Pomagajmo Yamenu in njegovemu očetu, da bosta živela bolj dostojanstveno. Vsaka donacija je dobrodošla, saj jima bo pomagala priskrbeti več hrane in materialnega udobja.

Najlepša hvala. Iz vsega srca.

--------

Dragi prijatelji:

Rad bi vam predstavil svojega prijatelja in njegovega sina. Očetu, mojemu prijatelju, je ime Alaa Abu Raad, je medicinska sestra na kirurškem oddelku bolnišnice Nasser v Khan Younisu (Gaza). Njegov sin Yamen je star šest let in ima Downov sindrom.

Tako kot večina ljudi v Gazi je bila tudi Yamenova družina prisiljena živeti v šotoru, potem ko je zaradi izraelskega obstreljevanja izgubila svoj dom, v grozljivih razmerah glede udobja, hrane in higiene. Njihov šotor se nahaja v velikem taborišču za razseljene osebe, ki pa je tako prenatrpano z več sto tisoč razseljenimi civilisti, da ima vsak od njih manj življenjskega prostora kot zaporniška celica v Guantanamu.

Taborišče, kamor naj bi civilisti odšli, da bi se izognili bombardiranju, nenehno bombardira izraelska vojska. Yamenov oče mora po dolgem in napornem delu v bolnišnici, kjer nikoli ne preneha zdraviti ranjence, večinoma civiliste, ženske in otroke, trdo delati za svojo družino, iskati moko (ki je postala zelo draga), nekaj stročnic (ki jih skoraj ni), pitno vodo ter les za kurjavo in kuhanje (elektrike in plina ni).

Poskrbeti mora tudi za Ajmanove posebne potrebe. Otroci že skoraj dve leti ne hodijo več v šolo, ker so jo zaprli, da bi jo spremenili v zavetišča (ki so prav tako bombardirana). Yamen ne hodi več v varstveni center za invalide, ki ga je včasih obiskoval.

Pomagajmo Yamenu in njegovemu očetu živeti bolj dostojanstveno. Vsaka donacija bo dobrodošla in jima bo pomagala, da bosta imela več hrane in materialnega udobja. Najlepša hvala. Iz vsega srca.