Kaj se z nami dogaja?

(Spodnji video ima angleške podnapise – če slučajno ne razumete češčine, jih vklopite!)

Živimo v grški divjini na severu Peloponeza. Visoko v gorah, pol ure od morja. V hiški, ki ni priključena na nobeno energetsko omrežje.

Z našimi tremi malčki (7, 5 in 1 leto). Z najbolj čudovitimi sosedi daleč naokrog. In s prijatelji v bližini.

Čudovito. Živo. Šumeče.

In zelo zahtevno…

Zakaj prosimo za finančno pomoč?

Za nami je prva zima. Temperaturno je bila podobna kot v češki Vysočini, občasno zmrzuje in sneži. Nahajamo se na nadmorski višini 750 metrov, obkroženi z dvotisočaki. Na zemljišču imamo hiško – nekdanje skladišče, v katerem ni nikoli nihče bival. Ima le eno veliko sobo, v kateri zdaj živimo mi. Zidana, neometana stavba, betonska tla, okna z enojnim steklom in z razpokami, pločevinaste vrata, nikjer nobene izolacije. Teče samo hladna voda. Notranja temperatura pozimi je okoli 10 stopinj. Ko se ogreva, je le za las višja. Spartanske razmere!(antično mesto Sparta je tu le za kamenit met, op. ured.). Priskrbeli smo si sončne kolektorje in peč, naredili vse mogoče prilagoditve. 

Bila je težka zima… Otroci se paradoksalno sploh niso pritoževali, bili so čudoviti. Verjetno zato, ker smo zavestno na prvo mesto postavilidobro počutje družine. Koso starši v redu, so v redu tudi otroci… Delati stvari počasi, ne hiteti, ne biti suženj svojih sanj. Krepitev odnosov in bivanjeskupaj, namesto popolnosti okolja. 

Zaradi vseh dosedanjih gradbenih posegov smo dosegli naš letošnji finančni limit. Za izboljšave hiše letos nimamo več sredstev. Zato prosimo za podporo.

Imamo veliko željo – prihajajočo zimo preživeti znotraj brez plašča! Čenas podprete, bo to za nas resnično zelo TOPEL dar.

To bomo naredili, če zberemo denar

Imamo tukaj prijatelje, nekateri med njimi so spretni mizarji, tesarji, gradbeniki. Ponudili so nam, da nam bodo brezplačno pomagali pri vsem, kar bo potrebno. In da bi to uspeli do zime (tj. do oktobra/novembra). Če kupimo material, se lahko takoj lotimo dela. 

Konkretno načrtujemo:

1)Izolacijo celotne hiše.Ali leseno konstrukcijo okoli zunanjih sten, v katero bomo vstavili slamo in glino. Enako tudi na stropu.

2)Nova okna in vrata. Izruvanjenovih odprtin v stene in vgradnja novih elementov, skupaj osem oken in pet vrat.

3)Zaprtje terase s steno.Nastali bosta dve novi sobi – majhna spalnica in kopalnica.

4)Tla!Deloma lesena, deloma glinena. Vse izolirano.

5)Topla voda!Vrednost teh stvari človek včasih spozna šele takrat, ko jih nima… 

Seveda – zdi se, da proračun za vse to daleč presega znesek, za katerega prosimo. Ampak ne čisto. O vsem smo se posvetovali z lokalnimi ljudmi (ki so pravzaprav iz vseh koncev Evrope) in ti znajo stvari narediti zelo poceni. Na primer, uporabili bomo nekatera starejša okna iz zbirnih dvorišč, enako velja za vrata, reciklirali bomo stare materiale.

Če zberemo znesek, je realno, da bodo vse postavke na našem seznamu postale resničnost.

Zakaj sva sploh odletela na jug?

V Češki smo zadnjih deset let živeli skupaj. Po našem mnenju je to v mnogih pogledih najlepša država za življenje. Če pogledamo malo z distance, ne razumemo ljudi, ki v Češki nenehno godrnjajo nad nečim (seveda – vedno je kaj za godrnjati, to pač ni da ne!). Češka je po našem mnenju raj.

Ampak – Marta je čistokrvna Italijanka in v njenih žilah teče kri z modrim odtenkom… morje! In tega v Češki zaenkrat še vedno ni veliko. Če bi Marta umrla, ne da bi si izpolnila največjo življenjsko željo (živeti ob morju), to pač ne gre…

Kaj pravi Michal?»Imamo čudovito življenje v Češki – udobje, mir, varnost. Lepa pot do upokojitve. A življenje je nenadoma ponudilo še povsem drugo karto – in na njej so stvari, ki so me vedno zelo mikale in ki se dotikajo bistva, prave esence bivanja.«

Tako sva se lotila tega.

Rastemo skozi neprijetnosti. Otroci vse opazujejo, vsrkavajo, posnemajo – ne preostane nam drugega, kot da smo čim boljši. Padamo na nos in lebdimo v oblakih. Trdo delo se izmenjuje z nirvano. Moramo potrkati na leseno mizo… zaenkrat je vse uravnoteženo.

O tem je veliko za povedati, zagotovo bomo o vsem tem napisali in delili več, a to kdaj v prihodnosti, ko bo malo več prostora.

Tehnična opomba... tiste nagrade!

Danes je to trend. Ima celo svoj izraz:nagradni crowdfunding. Za darovani znesek prispevek dobi nekakšno nagrado, od majhnih do velikih, odvisno od višine prispevka. To se nam zdi simpatično. Podpreti nastanek CD-ja in potem iti na kavo s članom skupine… sanje!

Vendar – mi nagrad nimamo. Namesto tega ponujamo… sebe :-)

Pridite se zabavat!

Kdor prispeva, lahko pride! :-)

No… resnici na ljubo… (to verjetno ne bi smeli povedati...) lahko pridete, tudi če ne prispevate :-)

Imamo hektar zemljišča, na katerem je jabolčni in slivov sad, orehov gaj, travnik, reka… veliko mest, kjer lahko postavite šotor in počivate v naročju narave. Če vam res osnovne razmere ne motijo, mirno pridite. Ali pa pridite pomagat. Pogosto so tu prostovoljci iz vse Evrope, delujemo kot gostitelji v programu Workaway,naš profil najdete tukaj.

Prav zraven živi simpatičen par – Steven (iz Belgije) in Chenny (iz Nizozemske). Živita tu že dvanajst let in sta si tu zgradila svoj košček raja, popolnoma od nič. Poimenovala sta gaLiveloula. Naravne stavbe, nekaj permakulturnih vrtov, rejo perutnine… so pravi strokovnjaki, ki na tem področju že izobražujejo, organizirajo delavnice in seminarje. Brez njih nas tu sploh ne bi bilo – od nekega časa smo namreč prenehali iskati dober kraj in začeli iskati dobre ljudi… Liveloula sprejema tudi prostovoljce, čeprav ve glavnem za daljše obdobje, za nekaj mesecev. Liveloula imasvojo spletno stran tukaj. 

Najbližja vas je Seliana, kjer se nahaja legendarniekocenter Re-Green, tudi mi smo tam pred desetimi leti preživeli nekaj časa kot prostovoljci. Čudovito mesto in dobri ljudje okoli. Tam imajo tudi zelo dobre prostore za tečaje in različne dogodke.

In potem je seveda še celoten Peloponez, po katerem so hodile grške zgodovine… 

Vidimo velik potencial tega kraja in za prihodnost imamo veliko načrtov, kako to dolino oživiti in privabiti več družin, otrok in glasbe.

Od Aten, od koder sem vozita vlak in avtobus, je do nas dve uri in pol vožnje.

Osebe in zasedba:

Odrasli: Michal (CZ), Marta (ITA)

Otroci: Mia (7 let), Elio (5 let), Saša (1 leto)

Psi, mačke, kuščarji, kačji pastirji, mladiči. Mravlje v krušni omari in par čudovitih šakalov za potokom. Zelo neposlušni krtek, ki nam hodi na paradižnike!

Ljudje okoli nas. In ljudje v daljavi – na primer tisti, ki zdaj berejo to zgodbo. Torej so pravzaprav tudi blizu. 

Hvala vsem za podporo!

In se veselimo srečanja!