Moji starši (60 in 62 let) sta bila vedno pridna in čudovita starša štirih otrok. Življenje jima ni bilo lahko, a sta vedno našla pot. Nekega dne se je mama odločila, da bo odprla svoje majhno podjetje – zaslužila ni veliko, a dovolj, da je lahko enako kot oče skrbela za družino. Po skoraj 20 letih dostavljanja slaščic in podobnega po zahodnem delu Slovaške je končno dobila priložnost, da kupi boljši kombi, ki je ne bo pustil nekje na cesti. Kupila ga je pri svojem dolgoletnem dobavitelju (dal ji je boljšo ceno, ker ve, kako prijazna oseba je) – a ni imela dovolj denarja za gotovinski nakup, zato ga plačuje v obrokih vsak mesec. Oče je zbolel in se je moral predčasno upokojiti, zato sta izgubila večji del dohodka. Poskušala je delati trdneje in dlje vsak dan, pomagala pa je tudi sestram z majhnimi otroki. A nekega dne je bila zelo utrujena in je med vožnjo zaspala, imela je nesrečo – dobila je modrice in zlomljen nos –, na srečo je bila po nesreči več ali manj v redu. Avto pa je bil uničen. Ker je za preživetje vozila, je morala kupiti drug avto, za katerega ni imela denarja, in še naprej odplačevati poškodovan avto, ki ga ni bilo mogoče popraviti. Zdaj jima ne morem pomagati toliko, kolikor potrebujeta, in to mi razbije srce. Nihče v naši družini nima denarja, da bi jima pomagal pri dolgovih, toda morda bi jim lahko pomagali ponovno živeti, če bi se ljudje združili. Po nesreči sta oba izgubila nasmeh in voljo do življenja... Sta le še dva človeka, ki dihata in izgledata, kot da sta se odpovedala sreči in življenju... Ne prosim vas za pomoč, saj so ljudje, ki jo potrebujejo bolj kot moja starša. A morda nekateri med vami čutite mojo obupnost, saj ste bili morda nekoč v podobni situaciji.

Najlepša hvala za vsak cent – zagotovo bo pomagal