Pozdravljeni, moje ime je Rodica. Sem mati osemletnega dečka, ki potrebuje vedenjsko terapijo. Naša zgodba je žalostna in hkrati srečna. Ko je bil deček star eno leto in tri mesece, sem se ločila od njegovega očeta, ker je postajal vse bolj nasilen. V hiši ni več ničesar plačeval in z dojenčkom sem na koncu vzdrževala celotno hišo. Odločila sem se, da ga zapustim in dečka zaščitim pred zlorabo. Od leta 2019 na sodišču tožim njegovega očeta, da bi dobila skrbništvo in preživnino. Sodišče je odločilo, da bova imela skupno skrbništvo s pravico očeta, da lahko vzame dečka od šestega leta starosti dva vikenda na mesec. Odkar ga je začel jemati, se je moj otrok začel deviantno obnašati, postal je nasilen tako fizično kot verbalno. Ko sem predlagala terapijo za otroka, oče ni dal soglasja, zato sem se ponovno obrnila na sodišče, da bi lahko dobila soglasje. Oče ga še naprej obrača proti meni in ga odvrača od normalnega poteka življenja. Moj otrok zelo trpi in brez terapije in podpore se proti temu ne morem boriti. Še zdaj od njega ne prejemam ne finančne ne čustvene podpore. Otrok je dezorientiran in nujno potrebuje terapijo. Izpostavljen je slabim besedam, alkoholu in drugim snovem, ki jih uporablja njegov oče. Delam 10 ur na dan, da bi lahko plačala odvetnika in terapijo, vendar nimam več moči, da bi vse to nadaljevala. To so razlogi, zaradi katerih se obračam na dobroto ljudi, da mi pomagajo. Preden je v njegovo življenje vstopil oče, je bil tako srečen... Bog vas vse blagoslovi!