Ime mi je Tommaso, sem 28-letni mladenič in pred dvema letoma sem ustanovil majhno kmetijsko gospodarstvo, Azienda Agricola Le Querce, kjer iz približno 1500 oljk proizvajamo visokokakovostno ekstra deviško oljčno olje.

Zaradi trenutnih podnebnih sprememb sta bila letos osrednja in južna Italija prizadeta zaradi suše brez primere.

Opisati situacijo kot drastično je še milo rečeno: skupno od januarja 2024 do danes je v Abruzzih, kjer se nahaja moje kmetijsko gospodarstvo, primanjkljaj padavin znašal -87,7 %, situacija v Apuliji, domovini oljk, pa je enaka (da ne govorimo o Siciliji).

Italija je dobesedno razdeljena na dvoje, pri čemer sever pestijo nenehne nevihte, v preostalem delu Italije pa ni bilo niti kapljice dežja, ampak tudi vročine, ki so trajale tri cele poletne mesece in izsušile tla do globine 1,5 metra.

Do teh globin komaj segajo korenine stoletnih oljk, a tudi one ne morejo prenesti tako dolgotrajnega obdobja brez vode. Olje, ki ne morejo obdržati svojih plodov, jih žrtvujejo in si iz njih ponovno prisvojijo vodo, da bi poskušali vzdržati še naprej, vse do naslednjega dežja, ki se, kot ponavadi, zamuja.

Pri preostalih, zelo suhih olivah se na eni strani kakovost poveča, saj je koncentracija polifenolov višja, za pridelovalca pa je to velik problem, ker se pridobi malo olja, saj se meso ni ustrezno napolnilo.

S padcem proizvodnje, ki že danes znaša okoli 40–50 % in lahko doseže tudi 60 %, če dež ne bo padel, je situacija nevzdržna. Za naslednjo letino (2025/2026) se že napovedujejo nadaljnja zvišanja cen: oljnica obrodi na veji, ki je zrasla prejšnjo pomlad, vendar ta veja ob pomanjkanju dežja bodisi ne zraste bodisi zraste, a ostane kratka, kar količinsko zmanjša letino naslednjega leta.

Ob teh ekstremnih vročinah vsako leto:

- proizvajalec dela več, da bi na kakršen koli način, čeprav le v majhnem obsegu, odpravil vodni stres;

- potrošnik vsako leto plača več, ker je količina pridelka majhna;

- kmet na koncu vedno zasluži nekaj manj kot v prejšnjem letu.

Da bi to odpravil, nameravam izkopati vodnjak, ki bo v prihodnjih letih zagotovil dovolj vode, v upanju, da bom našel podtalnico, ki se je nabrala pred desetimi/stotimi leti. Za izkop te jame in namestitev namakalnega sistema za dovajanje vode oljkam so mi ocenili stroške na približno 30.000 €. Zelo bi mi bilo v čast, če bi mi s svojo pomočjo omogočili nadaljevanje moje dejavnosti, saj bi bilo brez vode nadaljevanje dela nevzdržno in bi moral zamenjati poklic. Zato bi rad prosil za pomoč pri financiranju 2/3 projekta.

Na ta način upam, da bom v prihodnjih letinah na eni strani zagotovil preživetje oljk, na drugi pa ekstra deviško oljčno olje, katerega cena se ne bo več dvigovala.

Majhna zaključna opomba: v svojem skromnem okviru, ob spremljanju letnega življenjskega cikla oljk (a ne le tega) in vsakodnevnem neposrednem stiku s tlemi, si upam trditi, da je vsako leto težje boriti se proti podnebnim norostim. Mnogi so mi svetovali, naj zamenjam službo, ker je boj proti današnjim vremenskim pojavom kot igranje sreče vsako leto, pri čemer se redno izgubi. Na žalost podnebne spremembe obstajajo in so vidne. In se poslabšujejo v zaskrbljujočem tempu. A jaz ne obupam, vedno si mislim: »Naslednje leto se bom maščeval!«