Včasih sem o dajanju razmišljal tako, da ko smo mladi, potrebujemo podporo, ko smo odrasli, se podpiramo sami, in ko dozorimo in dosežemo zrelost, bodo morda tudi drugi imeli to, kar imamo mi.

Toda na srečo sem se naučil, kako neumno je to.

Jaz sem Dora. Kot biologinja sem vodja laboratorija v podjetju za medicinske diagnostične naprave v Münchnu v Nemčiji, ki je vključeno v enega največjih svetovnih proizvajalcev tiskalnikov. Ker gre za mednarodno podjetje, imam sodelavce različnih narodnosti. Nekateri so begunci pred vojno v Ukrajini, drugi pa prihajajo z Islandije, enega najvarnejših otokov na svetu. Vsi imajo razlog za dar. Nekateri vedo, kako je biti brez denarja, drugi so se zaradi močnega gospodarstva svoje države že od malih nog učili dobrodelnosti.

Naučili so me, kako je dajati.

Nekega leta, tik pred božičem, smo se z nekaterimi sodelavci odpravili razdelit hrano ljudem v stiski. Mislil sem, da bi bilo dobro pomagati in dati nekaj malega. Vendar nisem pričakoval, koliko bom dobil. Tam sem videl, da so se ljudje, ki so si bili neznanci, počutili bližje, depresivni obrazi so se razsvetlili in odprl se je kanal med ljudmi, ki v drugih okoliščinah ne bi nikoli spregovorili drug z drugim. V kraju se je naselila nenavadna sreča. Bilo je čarobno. Tega, kar se je tam zgodilo, ni bilo mogoče pozabiti. Bilo je usodno. Vsekakor zame in kdo ve koliko drugih prisotnih.

Ko smo končali in sem se odpravil domov, sem čutil bolečo praznino in si želel, da ne bi bil pozen večer in da razdeljevanje hrane ne bi trajalo še dlje.

Zato sem se odločil, da ne bom počel ničesar več. Povsod želim pomagati drugim. Vendar pa ne morem in nočem izbirati, kdo bo dobil pomoč. Na svetu je preveč pomanjkanja in ekonomske neenakosti.

Ker nikoli nisem znal razmišljati v malem, sem se odločil, da bom postal pilot, ki dostavlja pomoč tja, kjer je potrebna.

Želim narediti nekaj za svet, ga narediti malo boljšega, biti malo bolj ljubeč, biti kanal za ljubezen, ki se pretaka po svetu in ki je ni nikoli dovolj.

Moj cilj je ustanoviti fundacijo, ki bo s tovornim letalom dostavljala pakete pomoči kamor koli na svetu.

Za to moram pridobiti pilotsko licenco. Za prevoz paketov bom potreboval večmotorno letalo. Pilotska licenca bo stala približno 4 milijone HUF (10.000 EUR), njeno pridobivanje pa bo trajalo 1,5-2 leti. Tečaj je resen, zato sem si skrajšal delovni čas, kar pomeni zmanjšanje plače in izčrpavanje rezerv. Zato potrebujem podporo. Moje obstoječe rezerve bodo pokrile moje stroške za dve leti s polovičnim delovnim časom.

Želim si, da bi lahko dobil subvencijo za plačilo usposabljanja za pilota.

Sanjam o tem, da bo svet po Rdečem križu poznal še en simbol, ki bo vedno pripravljen pomagati. Simbol fundacije bo beli metulj zaradi učinka metulja. En majhen dober namen ima lahko velik vpliv na življenja drugih ljudi na drugem koncu sveta. Metulj je zamahnil s krili na razdeljevanju hrane v Münchnu in kdo ve, kako daleč bo segel njegov vpliv ...

Najlepše se vam zahvaljujem za vso pomoč in vam želim, da bi bili enako srečni kot jaz pri razdeljevanju hrane. Želim si, da bi vam nekega dne lahko pomagal.