Ime mi je Rudolf Kutas, sem upokojenec. Pred 16 leti sem se iz Budimpešte preselil v vas Átány. Že v prvih nekaj tednih bivanja tukaj sem začel spoznavati, v kakšnih življenjskih razmerah živi romska manjšina. Začel sem se ukvarjati z otroki, poletno kuhinjo sem preuredil v skupnostni prostor. Po šoli so otroci z veseljem prihajali k meni. Skupaj smo si medsebojno pomagali pri pripravi domačih nalog za tisti dan, nato pa smo se igrali. Družabne igre, izdelovanje nakita iz biserov, ročna dela, igre na dvorišču itd. Na žalost se je vmešala politika, saj je župan grozil staršem otrok, da če bodo njihovi otroci hodili k meni, ne bodo dobili javnih del. Tako so otroci žal vedno izostajali od skupnih dejavnosti. Potem si niso več upali priti. Z mojim partnerjem sva vseeno našla priložnosti, ko sva se lahko ukvarjala z njimi. Takšna priložnost je bila na primer velika noč, ko sva jim organizirala lov na jajca, ali tekmovanje ob dnevu otrok, ki sva ga po predhodnem dogovoru z direktorjem kulturnega doma organizirala v vrtu kulturnega doma, župan pa tega ni odobril. zato smo na podlagi moje pisne prošnje, ki jo je odobril s svojim podpisom, morali tekmovanje organizirati na urejenem smetišču v občini. Lahko bi še dolgo pisal o tem, kako sem poskušal pomagati manjšini, ki tu živi, vendar je trenutno njihovo preživetje največja skrb. Iz donacij jim včasih lahko priskrbim oblačila, a s tem ne morem resnično izboljšati njihove kakovosti življenja. Iz zneska, ki ste ga poslali, bi rad predvsem podprl otroke tako, da jih odpeljem na kraje, kjer jih dosegajo drugačni vplivi okolja, s čimer se razvija njihova samozavest. Seveda bi bilo treba določen znesek nameniti tudi za hrano, saj njihovi starši nimajo rednega dohodka, zato se zgodi, da več dni ne jedo. Poleg tega za kreativne dejavnosti, ki oblikujejo skupnost in ustvarjajo povezano skupnost, ki si kot odrasli želijo živeti drugačno kakovost življenja.

Problem je velik, zato vas prosim za pomoč.

Rudolf Kutas

Átány Árpád, Vezér utca 6.

+36 30 140 1920