Gradimo zaščitno mrežo za mlade, ki so ostali sami
Gradimo zaščitno mrežo za mlade, ki so ostali sami
Izvirno besedilo Madžarski je prevedeno v Slovenski
Izvirno besedilo Madžarski je prevedeno v Slovenski
Posodobitve3
-
💚 Zgodba o našem malem Kungfu Pandu in zelenih srčkih 💚
Ricsi je mladenič v svojih dvajsetih. V fundaciji ga imenujemo: naš mali Kungfu Panda. Ne le zaradi njegove postave, ampak tudi zato, ker je redko srečati tako dobrosrčnega, tihega in ljubeznivega človeka.
A Ricsijevo življenje se je začelo zelo težko.
Mati jih je zapustila, oče pa je svoje otroke več let zlorabljal. Ricsi še danes z solzami v očeh pripoveduje, kako ga boli, da ni mogel zaščititi svojega brata. In ko je brat prosil za pomoč, si ni upal stopiti na njegovo stran. Bal se je.
Oče jima je grozil, da bosta, če si upata spregovoriti, končala v državni oskrbi. Ricsi je že takrat v šoli videl, kako ravnajo z otroki v državni oskrbi. Videli je posmehovanje, stigmatizacijo, preziranje. To ga je strašno prestrašilo.
A potem je vendarle to postala njegova usoda.
Odvzeli so jih iz družine. Sledili so domovi, rejniške družine, vedno nova in nova mesta. In čeprav je zrasel v visokega, močnega fanta, je nekako vedno ostal žrtev. Doživel je veliko nasilja. Bilo je tudi nasilje v otroškem domu, po katerem se je začel kazenski postopek, storilec, otroški varuh, pa je končal za rešetkami.
Ricsi je kljub temu ostal na nogah.
Ko so ga pri 18 letih – tako kot toliko drugih mladih v državni oskrbi – praktično vrgli v življenje brez pomoči, je poskušal najti oporo. Pametno je izkoristil podporo za začetek samostojnega življenja, poiskal prijatelje, se preselil v podnajem in začel delati.
In lepo, počasi si je zgradil življenje.
Dobil je dobro delovno mesto. Opravlja pisarniško delo. V zadnjem času je dosegel več uspehov. Vse to je dosegel popolnoma sam, iz lastnih moči, brez podpore.
Najbolj žalostno pa je, da se ni znašel v težavah zaradi lastne krivde.
Pred nekaj leti je umrl oče, od katerega Ricsi razen klofut ni dobil skoraj ničesar. A ob njem ni bilo nikogar, ki bi mu povedal: dediščino je mogoče tudi zavrniti.
Tako so ga dohiteli tudi izvršitelji.
Izterjali so mu račun, začeli so mu zadrževati plačo in na koncu meseca mu je ostalo tako malo denarja, da ni mogel plačati niti najemnine. Iz dneva v dan bi se lahko znašel na cesti.
Takrat nas je našel.
In veste, kaj je najbolj posebnega pri Ricsiju?
Da po vsem tem ni postal zagrenjen.
Pri nas je tisti, o katerem vsi govorijo kot o »dobrem fantu«. Vedno ga dodelimo k novim mladim, ker jim potrpežljivo pomaga. Nauči jih nakupovati, razporediti denar, skupaj kuhati, organizirati vsakdanje življenje. On je starejši brat tistim, ki imajo morda prvič v življenju pravi dom.
In medtem ko sistem še danes poskuša dohiteti njo, ona vedno pravi isto:
če je že prejel pomoč, bi rad tudi sam nekaj vrnil drugim.
Tukaj vidite, kako je pomagala pri ureditvi hiše za mlade v Lőrincu.
Pred kratkim smo praznovali njegov 26. rojstni dan. 💚
Ricsi mi namreč vsako sporočilo pošilja z zelenimi srčki, zato sem mu pripravila torto, okrašeno z zelenimi srčki.
Morda se zdi nepomembno.A za človeka, ki je v svojem življenju komajda doživel ljubezen, včasih tudi torta pomeni:
„si pomemben.“
In Ricsi je pomemben. 💚
0KomentarjiŠe ni komentarjev, komentirajte prvi!
Dodajte posodobitve in obveščajte podpornike o napredku kampanje.
To bo povečalo verodostojnost vašega zbiralca sredstev in sodelovanje z donatorji.
Opis
Pred enim letom sem imel sanje.
Da bi imeli v življenju priložnost tudi tisti mladi, ki so izpadli iz vseh varnostnih mrež. Ki so pri 18 letih brez dokumentov, brez družine, brez opore na ulici. Ki ne vedo, kje bodo preživeli noč. Ne vedo, kako urediti uradne zadeve. Ne vedo, kako razporediti svoj denar. Ne vedo, kako živeti varno in urejeno.
Za ta namen sem ustanovil fundacijo »Nisi sam z nami«.
V zadnjem letu smo zanje ustvarili domove za začetek novega življenja. Organizirali smo jim mentorje, iskali delo, podpirali tečaje, nudili socialno in duševno podporo ter jim pokazali, kako je mogoče iz razpadlega življenja ponovno zgraditi red.
Madžarska družba je v zadnjem času pokazala, da ji je pomembna zaščita otrok, pri čemer je usoda otrok v državni oskrbi eden najtežjih delov te naloge, s katero se še noben sistem ni uspel resnično dobro spopasti. Danes se vedno več ljudi zavzema za posameznega mladostnika, za posamezno težko usodo, za posamezno človeško zgodbo. Vendar pa ena sama dobra rešitev ni vedno dovolj, še posebej če želimo doseči spremembe na sistemski ravni.
Zdaj prosimo skupnost ljudi, naj ne podpre le ene zgodbe, ampak tudi delujoč model. Model, ki ne poskuša reševati trenutnih kriz, ampak poskuša ponovno zgraditi človeška življenja.
Ker zaščita otrok se ne sme končati takrat, ko mladostnik dopolni osemnajst let.
Pravo življenje se pogosto šele takrat zares začne.
Mi pa vidimo, da če so ob teh mladih odrasli, v katere si upajo zaupati, ki jih primejo za roko in jih naučijo tudi najpreprostejše stvari – kako razporediti denar, kako urediti zadeve, kako vzdrževati red okoli sebe, kako sestaviti dnevni red, kako se znajti na delovnem mestu –, potem so resnično sposobni začeti novo življenje.
Mnogi med vami zdaj mislite, da so za to tu centri za nadaljnje varstvo. To je res, le da imajo zelo malo mest za moške, sprejemajo jih šele po prehodnem obdobju in imajo zelo malo še vedno navdušenih in sočutnih strokovnjakov. Takšni obstajajo, le da jih je premalo.
Decembra so se v naše najete hiše vselili prvi stanovalci.
Danes jih je že 19. Večina jih dela in se izobražuje. Nekateri so bili na delovnem mestu povišani. Nekateri že opravljajo drugi tečaj. Nekateri vzgajajo svoje otroke v stabilnih razmerah. Nekateri so se podali na pot, o kateri so vsi prej govorili, da je nemogoča, zdaj pa delajo, ustvarjajo in so vse bolj samostojni.
Med našimi »otroki« so žrtve hudih kaznivih dejanj, mladi, ki so bili poškodovani v sistemu za zaščito otrok, pa tudi osebe, vpletene v primere iz Bicskeja in ulice Szőlő. Mnogi so že sami starši.
Pomembno nam je, da ohranimo njihovo anonimnost in človeško dostojanstvo. Ne uporabljamo jih kot reklamne obraze. Ne razstavljamo jih na ogled. Javnost spozna tiste, ki se za to odločijo sami, z imenom in obrazom.
Zdaj smo prišli do prelomnega trenutka.
Fundacija se reorganizira. Medtem ko imamo šest aktivnih domov in 19 varovancev, katerih življenje in stabilnost sta za nas na prvem mestu, so se naše poti z dosedanjim tričlanskim upravnim odborom razšle in se je začela vzpostavitev novega upravnega odbora. Da bi prevzeli tako veliko odgovornost, pa moramo videti, da je organizacija s prevzetimi in tekočimi nalogami trajnostna in delujoča.
V naslednjih tednih bi radi iskreno ugotovili, ali ima to delo dovolj družbene podpore, na kateri bi lahko varno gradili tudi dolgoročno.
Zato zdaj začenjamo kampanjo v skupnosti.
Ne zato, ker menimo, da lahko pomagamo vsem.
Ampak zato, ker verjamemo, da je mogoče čim več ljudem dati resnično priložnost za bolj kakovostno življenje.
In ker verjamemo, da lahko skupaj zgradimo resnično prihodnost.
Praznujemo prvo obletnico. Zdaj se odpirajo vrata, za katerimi nas čakajo možnosti za pridobivanje sredstev iz razpisov, javno korist in kmalu tudi možnost sprejemanja 1-odstotnih prispevkov. Do takrat pa lahko to pobudo popelje družbeno sodelovanje.
V naslednjih dveh tednih bi radi videli, ali menite, da je to, kar počnemo, dobro, in ali je podpora za to, kar smo si zadali, dovolj močna, da lahko na njej gradimo dolgoročno.
