Mia je imela vse... ali pa skoraj vse.

Vodila je majhno kavarno na podeželju, bila je ponosna mama, a ni več zmogla živeti v nasilnem razmerju, in ko je končno zbrala pogum, se je pred petimi leti ločila.

15 let telesnega in duševnega nasilja ni bilo dovolj, ko se je izkazalo, da ima njen mož raka, je ostala ob njem še tri leta, dokler se ni pozdravil.

Verjela je, da bo od zdaj naprej lahko le bolje. Ni ji bilo žal, da je ostala sama s svojo najstniško hčerko, s hipotekarnim posojilom in s podjetjem med pandemijo, vztrajno se je borila, a zaman! Ločitev ji je vzela majhno kavarno, kjer je skozi leta ustvarila pravo skupnost, organizirala zbirke za sterilizacijo potepuških mačk, ki jih je hranila, razdeljevala hrano pomoči potrebnim, organizirala razstave lokalnih umetnikov, med pandemijo pa božični sejem, da bi razveselila lokalno skupnost...

Čutila je, da je vse, kar je tako navdušeno gradila, izginilo. Poskušala je ostati aktivna, takoj se je zaposlila, a njene prihranke so se hitro izčrpale.

Mia danes, pet let kasneje, kljub dvema službama dela le za preživetje; ne le da ne more prihraniti za svoj sen, da bi ponovno začela nekaj ustvarjalnega in dobrodelnega, ampak ji je tudi plačevanje računov v veliko breme. To jo popolnoma izčrpava. Prodaja hišo, v kateri živi, in sanja, da se bo s prejetim deležem preselila v južno Italijo in začela novo življenje, a teh pet let zamanega boja jo je zlomilo, ne glede na to, kako močna je. Vedno se je borila za druge in podpirala svoje sestre, ki so se uresničevale, a zdaj je utrujena.

Če lahko tej pogumni ženski pomagaš, da si ponovno pridobi življenje in samospoštovanje, prosim, stori to!

TA ŽENSKA SEM JAZ

Podprite zbiranje kapitala, potrebnega za majhno podjetje!

Z ljubeznijo,

Mia