Pomaknite se navzdol za angleščino

Od Akilove smrti sta minila že več kot dva tedna , njegova družina pa komaj spi. Njihova največja želja je, da bi Akilovo truplo pripeljali domov in ga pokopali.

30. junija zjutraj se je v klubu v Bukarešti zgodila tragedija.

Akila je bil eden od 10.000 Šrilančanov, ki so se leta 2023 z delovnim vizumom preselili v Romunijo. Takrat je bil star 27 let in je s seboj prinesel bogate izkušnje, saj je delal kot kuhar v šrilanških hotelih, ter akademske kvalifikacije, ki so dokazovale njegovo znanje.

Njegova partnerka ga opisuje kot človeka, ki se ni bal postaviti za ljudi okoli sebe in se zavzeti zanje, zlasti kadar oni niso mogli ali si niso upali. Pogumnega in samozavestnega moškega, ki je pomagal svojim prijateljem, ki je bil prava opora svojim staršem in sorojencem ter ki je v svoje delo vlagal strast. Skupaj sta bila devet let, v tem času pa je, kot pravi, "z veliko ljubeznijo skrbel zame. V prostem času je rad gledal filme."

Od Akilove smrti sta minila že več kot dva tedna, njegova družina pa komaj spi. Njihova največja želja je, da bi Akilovo truplo pripeljali domov in ga pokopali.

Vendar stroški repatriacije presegajo njihova sredstva. Po drugi strani pa je Akila, tako kot večina neevropejcev, ki se preselijo v Romunijo z delovnim vizumom, najela veliko posojilo z visokimi obrestmi, da bi financirala svoje potovanje in preselitev. Ob odhodu je posojilo še vedno odplačevala.

Zato začenjamo to kampanjo zbiranja sredstev za plačilo stroškov repatriacije, s katero bomo Akilini družini na Šrilanki pomagali pripeljati sina/brata/partnerja domov (≈ 4000 EUR). Poleg prevoza trupla želimo zbrati tudi sredstva, potrebna za pomoč družini pri odplačilu preostanka bančnega posojila (≈ 2500 EUR), za katerega je Akila zavarovala hišo. Ugotavljamo, da je to na Šrilanki, kjer povprečna plača znaša približno 1300 leijev, velik strošek.

**********************

Azijski delavci so v romunski družbi vse številčnejša in ranljivejša skupina. Čeprav romunska vlada vsako leto objavi nove velikodušne kvote tuje delovne sile, še ni izvedla nobene strategije vključevanja več deset tisoč ljudi, ki prihajajo v državo. Državne institucije ne organizirajo brezplačnih tečajev romunskega jezika, ne izvajajo programov kulturnega posredovanja, ne zagotavljajo informacij o pravicah, dolžnostih, zakonodaji ali lokalni kulturi niti pravne pomoči v številnih primerih, ko so žrtve zlorab delodajalcev in drugih oseb.

Pa vendar so mnogi med njimi ljudje, ki pripravljajo hrano v naših najljubših restavracijah, jo pakirajo na police supermarketov in gradijo mesta za prihodnje generacije.

Ta kampanja ne govori le o Akili, temveč o vseh tistih, ki pridejo v Romunijo v iskanju boljšega življenja in se soočajo z nevidnimi težavami. Pokažimo jim, da jih vidimo in da nam ni vseeno zanje.

SL:

Kampanja za zbiranje sredstev za vrnitev Akile domov

Minilo je več kot dva tedna, odkar je Akila umrl, njegova družina pa komaj spi. Njihova največja želja je, da bi Akilino truplo pripeljali nazaj na Šrilanko in ga primerno pokopali.

30. junija zjutraj se je v nočnem klubu v Bukarešti zgodila tragedija.

Akila je bil eden od 10.000 Šrilančanov, ki so se leta 2023 z delovnim vizumom preselili v Romunijo. Takrat je bil star 27 let in je imel dragocene izkušnje kot glavni kuhar v hotelih v domovini ter dobre akademske kvalifikacije.

Njegova partnerka ga opisuje kot pogumnega in samozavestnega človeka, ki se je zavzemal za ljudi okoli sebe in govoril v njihovem imenu, zlasti kadar oni niso mogli. Skupaj sta bila devet let, v tem času pa je po njenih besedah "z veliko ljubezni skrbel zame. V prostem času je rad gledal filme."

Minilo je več kot dva tedna, odkar je Akila umrl, njegova družina pa skorajda ne spi. Njihova največja želja je, da bi Akilovo truplo pripeljali nazaj na Šrilanko in ga primerno pokopali.

Na žalost pa stroški repatriacije presegajo njihova sredstva. Akila je tako kot številni neevropejci, ki se zaradi dela preselijo v Romunijo, vzel veliko posojilo z visokimi obrestmi, da bi financiral svoje potovanje in novo življenje. Ko je umrl, je to posojilo še vedno odplačeval.

To kampanjo zbiranja sredstev začenjamo, da bi pomagali pokriti stroške repatriacije in pomagali Akilovi družini na Šrilanki pri prevozu sina/brata/partnerja domov (≈ 4000 EUR) Poleg prevoza njegovega trupla želimo zbrati tudi sredstva za odplačilo preostalega bančnega posojila (≈ 2500 EUR), za katerega je Akila jamčil s hišo družine. Na Šrilanki, kjer povprečna mesečna plača znaša približno 1300 leijev, je to veliko breme.

**********************

Azijski delavci predstavljajo vse večjo in ranljivejšo skupino v romunski družbi. Čeprav romunska vlada vsako leto objavi nove velikodušne kvote tuje delovne sile, še vedno ni izvedla nobene strategije vključevanja več deset tisoč ljudi, ki prihajajo v državo. Državne institucije ne organizirajo brezplačnih tečajev romunskega jezika, ne izvajajo programov kulturnega posredovanja, ne zagotavljajo informacij o pravicah, dolžnostih, zakonodaji ali lokalni kulturi in ne nudijo pravne pomoči v številnih primerih, ko so ti delavci žrtve zlorab delodajalcev in še več.

A mnogi od njih so ljudje, ki pripravljajo našo hrano v naših najljubših restavracijah, jo pakirajo na police supermarketov in gradijo mesta za prihodnje generacije.

Ta kampanja ni namenjena le Akili, temveč vsem, ki prihajajo v Romunijo v iskanju boljšega življenja in se soočajo z nevidnimi težavami. Pokažimo jim, da jih vidimo in da nam ni vseeno.