Živjo, jaz sem Ivan Kovač. Rodil sem se v 80. letih, kar pomeni, da sem zdaj v letih, ko te bolj kot nogomet začnejo zanimati reklame za vitaminske dodatke, probiotike in ortopedske vzmetnice.

Ravno ko sem mislil, da sem se sprijaznil z dejstvom, da je bila moja najbolj nora vožnja v zadnjem času v Kaufland, se je rodila ideja. Motor. Seveda.

Ne, ne nameravam postati motoristični guru. Ne bom si dal tetovaže plamena ali usnjene jakne z lobanjo. Nič pretirano zahtevnega. Želim si samo motor. Nič predragega, do 4000 evrov, samo za zabavo. Za dušo. Za malo občutka "živ sem".

Ker realno gledano imamo vsi kakšno majhno željo, ki se ni nikoli uresničila. Moje ima dve kolesi, vonj po bencinu in zvok, ki skrbi obrne v obratno smer.

Vem, da so pomembnejše stvari. Ni drame, če ne moreš pomagati.

Če pa te ta moja kriza (oprosti, druga puberteta) nasmeji ali ti vzbudi sočutje in mi želiš pomagati doseči to majhno, a veliko stvar zame, se ti iz srca zahvaljujem. Če ne, je vse v redu. Akne sem rešila sama, rešila bom tudi to.

Hvala za branje. In če deliš, se lahko pelješ z motorjem.