Že dolgo se spopadam s svojo identiteto, poskušam razumeti, kdo v resnici sem, in zbrati pogum, da bi živela v skladu s svojo resnično naravo. Sprijazniti se s tem, da sem transspolna oseba, ni bilo lahko, še posebej v okolju, kjer se nisem počutila sprejeta.

Ko sem se končno odprla, sem izgubila podporo staršev. Zavrnitev s strani ljudi, ki bi mi morali stati ob strani, je bila izjemno boleča, in od takrat se pogosto počutim globoko osamljena. So dnevi, ko me ta osamljenost preveva, a kljub temu vem, da ne morem več skrivati, kdo sem.

Začetek hormonske terapije je zame pomemben korak – ne le fizično, ampak tudi čustveno. To pomeni korak k življenju, v katerem se bom končno počutila doma v svojem telesu in v miru sama s seboj. Na žalost si tega sama ne morem privoščiti.

Zato prosim za pomoč. Če ste del LGBTQ+ skupnosti ali njen zaveznik, verjetno razumete, koliko lahko ta pot pomeni in kako težka je lahko brez podpore. Vsak prispevek, ne glede na to, kako majhen je, me približa začetku tega procesa, ki bo spremenil moje življenje.

Vaša podpora mi predvsem opominja, da nisem tako sam, kot se včasih počutim. Hvala, da ste si vzeli čas za branje moje zgodbe in mi pomagali narediti ta korak proti mojemu pravemu jazu.🏳️‍⚧️