Dragi prijatelji, težko je v besede oblikovati občutke, ki jih doživljaš, ko se tvoje življenje spremeni v neprestano borbo za rešitev tistega, kar ti je najdražje. To je občutek, ki ga lahko resnično razume le starš, ki se sooča s strašno diagnozo: bolečina ob pogledu na otroka, ujetega v boj, za katerega niti sam ne ve, da ga vodi. Rak ni le neusmiljena bolezen, ampak tudi kolos, ki nam prevrne življenje. Zahrbtna bolezen, ki preizkuša ne le našo fizično moč, ampak tudi duševno odpornost. In ne govorim le o diagnozi, ampak o vsem bremenu, ki ga ta prinaša s seboj. Starš, ki mora pogledati otroku v oči in mu v trenutku ranljivosti reči, da bo vse v redu, tudi takrat, ko ne ve, ali bo to res tako. Miruna trpi za alveolarnim rabdomiosarkomom, kruto obliko raka, ki ogroža njeno življenje in zahteva nujno kompleksno zdravljenje ter več kirurških posegov. S težkim srcem in ob občutku obupne nemoči pošiljamo klic na pomoč. Ne prosimo za usmiljenje, ampak za sočutje do tega otroka, ki ga muči neusmiljena diagnoza.

To ni le boj za življenje deklice, temveč boj za prihodnost družine, za nasmeh, ki si zasluži, da se ponovno pojavi na otrokovem obrazu. Če na tem svetu obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagati, četudi le z majhnim dejanjem, vedite, da lahko to dejanje za Miruno pomeni še kanček življenja.

Podpremo jo lahko tako, da širimo njen primer ali prispevamo, kolikor lahko.

Za vsako pomoč vam bomo večno hvaležni in se vam zahvaljujemo!