Med študijem sem včasih podvomil, ali bom sploh zmogel. Po končanem študiju pa sem spoznal, da ni študij tisti pravi izziv, ampak njegovo financiranje.

Ker sem med študijem naučil ne le vztrajati daleč preko svojih meja, raziskovati, obvladovati stres in ostati pokončen, ampak tudi spoznal, da lahko pomoč drugega prinese ogromno moč, vas zdaj prosim za vašo pomoč:

Šele danes se zavedam, da je izobraževanje tako drago.

Nekega brezskrbnega torkovega popoldneva sem iz poštnega nabiralnika izvlekla obvestilo zvezne blagajne: 27.686,36 €

Sama tega ne zmorem

Niti v celem življenju!

Študirala sem socialno delo in raziskovanje zgodnjega otroškega izobraževanja, ob tem sem bila samostojna v družinski jogi, delala sem v laboratoriju na fakulteti in vodila vaje za prvošolce, svetovala sem družinam, rodila dva otroka in ju spremljala skozi vrtec in prva šolska leta.

Med pandemijo sem se spopadla ne le z ločitvijo, nekaj operacijami in krizami, ampak sem ob otrocih napisala tudi magistrsko delo, spremljala diplomo starejše hčerke v obliki domačega pouka, organizirala vpis mlajše hčerke v šolo in opravila vse druge zadeve, pri tem sem se večinoma še sama držala pokonci, včasih pa sem padla na kolena. In tako je tudi danes, delam 30 ur na teden v šoli, še naprej spremljam svoje/naše otroke skozi otroštvo in mladost ter za nas tri plačujem vsakdanji kruh, najemnino, šolo...

Nikoli ne bi pomislila, da bo gora dolgov tako ogromna, in me dejansko obremenjuje v takšni meri, da sem, da bi se osvobodila, vzpostavila crowdfunding, da bi zbrala prispevke, s katerimi bom lahko poravnala svoje dolgove v višini skoraj 30.000 €, ker:

Na koncu bi se rad samostojno zaposlil na področju spremljanja in svetovanja družinam ter tako uspešno prispeval k naši družbi.

Z zaupanjem se obračam na vas.

Magistrski študij me je pripeljal v katastrofo.

Nisem verjel, da je izobraževanje namenjeno le tistim, ki si ga lahko privoščijo.

Hvala vsem!