Pozdravljeni, ime mi je Tina in s tem sploh nisem računala!!!

Oprostite, ampak življenje te nekako naenkrat preplavi. V moji drugi nosečnosti so mi diagnosticirali KOPB III Gold. Sem tesar in ključavničar, ne, bil sem. In delo sem oboževal. V službi sem bil veliko na gradbiščih, ob vikendih pa na prireditvah. Mestni praznik, postavitev in razstavljanje. Božični sejem, postavitev in razstavljanje.

Preostali čas sem bila mama, babica in mama pa sta mi stali ob strani. Seveda se je stanje s leti vedno poslabšalo in morala sem prenehati delati. Moji fantje so oboževali, ko sem jih v četrtek zjutraj peljala v šolo oziroma vrtec, in vedeli so: »OK, babica, torej njihova prababica, jih bo danes pobrala, mama pa pride ponoči in nas bo naložila v avto.« Vedno je dišalo po sladkorni vati in klobasi, so rekli. Ko torej nisem več zmogla, je tudi babica zbolela, dobila je demenco. Decembra je žal umrla, zdaj pa ima demenco mama. A moja mama je žal »zamočila«. Sedaj jo je sodnik poslal v ustanovo. Ker sama ni hotela verjeti, kaj se dogaja. Ni plačala najemnine, elektrike in drugih pomembnih stvari. In nihče ne ve, kje je denar. Sedaj sem popolnoma sama in moram poskrbeti za vse. A moj invalidski voziček se je pokvaril. Imam Erad Agora 10 km/h. To pa zadostuje za nakupovanje in obiske mame. Prosim, pomagajte mi. Z veseljem predložim račune. Samo to pomoč zdaj potrebujem. Ostalo sem poskušal urediti s socialnim centrom, komunalnimi službami in najemodajalcem. Upam, da bodo malo potrpežljivi. A moram postati mobilna. Moja mama je povsem sama. Nobenih obiskov!!! Prosim, prosim, bodite tako prijazni. Hvala