Pozdravljeni vsi,

imam veliko težav s tem korakom, kar je zame sramotno...

Ime mi je Marion, stara sem 31 let in prihajam iz Normandije v Franciji.

Sem zelo aktivna oseba. Vedno sem delala, imela več služb in veliko svojega časa namenila stvarem, ki so imele zame smisel... Pomagati drugim.

Tokrat sem jaz tisti, ki potrebuje pomoč.

Ne bi rekel, da ni življenjskega pomena, vendar je malo. Sem pod stresom, tesnobna, manjka mi samozavesti, v mislih imam nenehno zmedo ... Želim se rešiti.

Rada bi spet našla sebe, bila samozavestna in se znebila tega dolga. Zaradi osebnega ponosa ne želim prositi tudi svoje družine. Pa tudi zato, ker je to nekoliko zapleteno...

Če pojasnim situacijo pred tremi leti, sem naredil nekaj napak in zanje plačujem. Vzela sem posojila, da bi pomagala svojemu odnosu...

Zdaj, ko nisem več z njim, se s situacijo spopadam sama. Vendar je zame osebno vse težje. To je bilo zapleteno (toksično) razmerje. Torej težave z denarjem + zdravstvene težave + težave z avtomobili ali stanovanjem ...

Vse to postaja prevelik zalogaj za prenašanje.

Po tej ločitvi sem se vrnil v hišo svojih staršev v razdejanju, nižje, kot sem bil kdaj koli prej. Vendar sem se po težkem letu (psihiater, psihiater, jok, občutek zavrnitve....) uspela postaviti na noge in posledice so še vedno zaznavne ... vendar sem se odbrala in našla delo, ki me zelo veseli (pomoč drugim, zlasti mladim).

Zato prosim za najmanjšo donacijo, ki bi mi pomagala dvigniti glavo nad vodo, da bi lahko mirneje napredovala in se vrnila v bolj "normalno" življenje ter bila ponosna nase. Ker je to največje darilo, ki ga lahko dobim. Biti ponosen nase. Da pa bi to lahko storila, moram prvič v življenju in upam, da tudi zadnjič, narediti ta težak korak. Prositi za pomoč.

Če mi želite pomagati tudi vi, se vam iz srca zahvaljujem.

Marion