Pozdravljeni,

ime mi je Božidar in z vami želim deliti zgodbo, ki prinaša veliko bolečine, a tudi upanja.

Pred nekaj časa sem izgubil mamo – ta svet je zapustila nenadoma in nepričakovano zaradi pljučne embolije. Bila je svetla, dobra in predana oseba. Ena tistih oseb, ki tiho, a z velikim srcem, živijo za druge. In kot vsak človek z dušo je tudi ona imela svojo sanjo – imeti majhno hiško v gorah, kamor bi ljudje prihajali, da bi si napolnili pljuča s svežim zrakom, počivali in se nasmejali. Kraj, ki prinaša mir.

Ta sanja se ji v življenju ni uresničila. A jaz jo želim uresničiti – ne le zaradi nje, ampak tudi zaradi vseh, ki bodo v tej koči našli malo tišine, samote in topline.

Imam podedovano vilo v vilski coni mesta Pirdop – na obronkih Stare gore. Kraj je čudovit, z čistim zrakom, zelenjem in neverjetnim razgledom. Sam sem začel z obnovo – z lastnimi sredstvi, delom in navdušenjem. Vsak lev iz moje plače vlagam v to. A resnica je, da sredstev ni dovolj.

Potrebujem sredstva za:

talno oblogo (mavčarsko maso, laminat, ploščice)

postelje, vzmetnice in osnovno pohištvo

dokončanje skupnih prostorov (zavese, razsvetljava, ograje)

ustvarjanje prijetnega vzdušja, kjer se bodo ljudje dobro počutili

To ne bo le gostišče. To bo kraj z zgodovino in srcem. To bo kraj, rojen iz ljubezni in v spomin. V spomin na žensko, ki je sanjala o tišini, naravi in domu.

Če se vam to zdi blizu, bom neskončno hvaležen za vsako podporo – finančno, moralno, deljenje, nasvet. Vse bom dokumentiral – z hvaležnostjo, spoštovanjem, preglednostjo. In če boste nekega dne prišli sem, vas bom sprejel kot prijatelje.

Z zahvalo,

Božidar