Pozdravljeni vsi,

Danes prihajam s srcem, polnim obupa. Živim sam, nihče mi ne stoji ob strani, da bi mi pomagal, in položaj, v katerem živim, je nevzdržen. Moje življenje, moja prihodnost, stabilnost moje službe, vse je ogroženo, ker nimam avtomobila. Brez njega ne vem, kako dolgo bom še zdržal.

Vsak dan je bitka. Javni prevoz mi ne omogoča, da bi bil pravočasen, razdalje me izčrpavajo in to, kar bi moralo biti preprosta vožnja na delo, postane neskončen kaos. Brez avtomobila se ne počutim ujetega le fizično, ampak tudi čustveno. Preveva me tesnoba. Če izgubim službo, bom izgubil vir preživetja, in če ne bom imel nikogar, ki bi me podpiral, bo padec še težji.

Ne morem več živeti v tej nenehni negotovosti, v strahu, da je vsak dan lahko zadnji dan, ko imam službo. Ta avto ni razkošje, ni kaprica. Je edina stvar, ki mi bo omogočila, da se še naprej borim, da še naprej delam, da še naprej preživim.