Vsakdanji boj
Vsakdanji boj
Izvirno besedilo Madžarski je prevedeno v Slovenski
Izvirno besedilo Madžarski je prevedeno v Slovenski
Opis
Vsak dan vstanem ob 4. uri zjutraj. Ko drugi še spijo, sem že na poti na prvo delovno mesto. Roke me bolijo, hrbet me peče, a ne smem se ustaviti. Doma nas je štiri. Štiri življenja, ki so odvisna od mene.
Zjutraj delam, popoldne pa hitim naprej na drugo delovno mesto. Včasih nimam niti časa za pravi obrok, le grižljaj na poti. Ure se zlijejo, dnevi so enaki. Edina stvar, ki mi daje moč, je moja družina.
Doma me čaka še en boj. Bolezni ne vprašajo, ne čakajo. Zdravniški računi, zdravila, strah vsak dan. Videti, kako trpijo tisti, ki jih najbolj ljubim ... to me resnično zlomi.
Poskušam ostati močna. Ne pokazati, kako me boli. Nasmehnem se, ko je treba, spodbujam, ko bi se že sama sesula. A resnica je, da je vse težje. Vedno bolj čutim, da sama ne zmorem več.
Ne prosim za veliko. Samo za malo pomoči, malo upanja, da bomo lahko šli naprej. Da mi ne bo treba izbirati med delom in družino. Da bomo imeli priložnost za mirnejše življenje.
Če lahko, prosim, pomagaj. Tudi eno deljenje šteje. 🙏
