Moje ime je Tomáš Melzer.

Sem navaden človek, delavna duša, ki je pred nekaj tedni izgubil službo.

A namesto obupa in žalosti čutim, da je to morda pravi trenutek, da končno uresničim svoje dolgo pozabljene sanje.

Svoje prve pesmi, zgodbe in pripovedi sem napisal pred več kot tridesetimi leti.

Od takrat sem napisal ideje za knjige, filmske scenarije in nešteto pripovedi.

Toda nikoli nisem imel prave priložnosti, da bi svoja dela ovekovečil in objavil.

Večkrat sem poskusil - le da so mi ideje ukradli in jih prevzeli ljudje, ki so bili že slavni.

Ničesar nisem mogel storiti; nihče mi ne bi verjel.

Ta grenka izkušnja me je dolga leta odvračala od ustvarjanja.

Toda zdaj, ko vidim, čemu svet pravi "umetnost" in kaj naj bi danes navdihovalo ljudi, čutim, da je moja dolžnost, da se vrnem k temu, kar znam najbolje.

Moja domišljija ne pozna meja.

Moje muze so zame resnične kot živa bitja, čeprav jih drugi ne vidijo.

Črpam iz bogatih življenjskih izkušenj - morda več kot večina drugih.

Moja empatija, globina in vizija segajo onkraj običajnega tkiva tega sveta.

Zato z vsem srcem hrepenim po priložnosti, da vam pokažem, da bi moja vizija lahko pomagala oblikovati ta svet v boljši in pravičnejši kraj.

Vse, kar prosim, je priložnost - da za vas ustvarim najboljše, kar se skriva v meni, globoko v moji duši.

S spoštovanjem, ponižnostjo in ljubeznijo,

Tom