Ime mi je Tomáš Melzer.

Sem navaden človek, delaven človek, ki je pred nekaj tedni izgubil službo.

A namesto obupa in žalosti čutim, da je to morda popoln trenutek, da končno uresničim svoje dolgo pozabljene sanje.

Svoje prve pesmi, zgodbe in pripovedi sem napisal pred več kot tridesetimi leti.

Od takrat sem zapisoval ideje za knjige, filmske scenarije in nešteto pripovedi.

A nikoli nisem imel prave priložnosti, da bi svoje delo ovekovečil in objavil.

Večkrat sem poskusil – a moje ideje so mi ukradli ljudje, ki so bili že slavni.

Ničesar nisem mogel storiti; nihče mi ne bi verjel.

Ta grenka izkušnja me je dolga leta odvračala od ustvarjanja.

A zdaj, ko vidim, kaj svet imenuje »umetnost« in kaj naj bi danes navdihovalo ljudi, čutim, da je moja dolžnost, da se vrnem k temu, kar najbolje znam.

Moja domišljija ne pozna meja.

Moje muze so zame tako resnične kot živa bitja, čeprav jih drugi ne vidijo.

Črpam iz bogastva življenjskih izkušenj – morda več kot večina.

Moja empatija, globina in vizija segajo onkraj običajne strukture tega sveta.

Zato si iz vsega srca želim priložnost, da vam pokažem, da bi moja vizija lahko pomagala oblikovati ta svet v boljši, pravičnejši kraj.

Vse, kar prosim, je priložnost – da za vas ustvarim najboljše, kar leži v meni, globoko v moji duši.

S spoštovanjem, ponižnostjo in ljubeznijo,

Tom