Pomagajte nam ohraniti našo družino skupaj – iščemo avto, ki nam bo omogočil mobilnost in ohranil upanje

Smo mlad par iz majhne vasi, kjer vsak kilometer pomeni del življenja. Imenujeva se Roman in Míša in že nekaj let skupaj gradiva dom ne le zase, ampak tudi za našo širšo družino – štiri mačke in psa, ki so nam kot otroci.

Naša srca pa pripadajo tudi še komu drugemu – naši babici, ki je po hudi bolezni izgubila obe nogi in zdaj živi v domu za oskrbo. Smo njeni edini bližnji, ki jo redno obiskujemo, ji pomagamo pri stvareh, ki jih negovalci sami ne zmorejo, in ji predvsem prinašamo veselje, ljubezen in košček doma.

Zadnji meseci so za nas prava preizkušnja. Poskušali smo stati na lastnih nogah, se pošteno preživljati s svojim poklicem in ustvarjati vrednost za ljudi okoli nas. A realnost nas je dohitela – delodajalci, za katere smo delali, ne uspevajo pridobivati novih naročil in dela je manj. Čeprav se ne predajamo in iščemo nove poti, izgubljamo redni prihodek, ki nam je omogočal preživetje.

Naš stari avto, ki nam je vsa ta leta omogočal vožnjo v službo, k babici in domov k živalim, je na koncu svoje življenjske dobe. Popravila si ne moremo več privoščiti, vsaka vožnja pa je tveganje ne le za nas, ampak tudi za vse, ki se zanašajo na nas. Brez avtomobila se bo naš svet počasi začel razpadati – brez možnosti, da se odpravimo na delo, k družini, k zdravnikom ali pa samo po nakupih v vas, preprosto ne moremo delovati.

Zato vas, dobrosrčni ljudje, prosimo za pomoč. Potrebujemo zanesljiv avtomobil, ki nam bo omogočil, da še naprej skrbimo za našo babico, hodimo v službo in ohranimo dom, ki smo ga skupaj ustvarili. Ni nam lahko prositi za podporo – vedno smo si želeli vse zaslužiti sami. A zdaj vemo, da prositi za pomoč ni sramota. To je upanje.

Vsaka krona, vsak prispevek, vsako deljenje naše zgodbe nam bo pomagalo približati se cilju in ponovno pridobiti varnost ter možnost, da še naprej živimo dostojanstveno, v ljubezni in skupaj.

Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki nam pomagajo. O vsakem koraku vas bomo obveščali in verjamemo, da bomo, ko bomo to premagali, tudi mi lahko spet pomagali naprej.

S skromnostjo in hvaležnostjo,

Romča in Míša