Star sem 28 let, skrbim za svoje invalidne starše in izgubljam nasmeh
Star sem 28 let, skrbim za svoje invalidne starše in izgubljam nasmeh
Izvirno besedilo Angleščina je prevedeno v Slovenski
Izvirno besedilo Angleščina je prevedeno v Slovenski
Opis
Uvod
Nikoli nisem mislila, da bom pri 28 letih morala javno spregovoriti o težavah moje družine in prositi za finančno pomoč. Leta sem se trudila ostati močna, vse nositi na svojih ramenih in se sama prebijati skozi življenje. Na žalost sem naletela na zid. Moje zdravje se slabša, bolezen napreduje vsak dan, zaslužek v višini minimalne plače pa mi brez vaše podpore ne pušča absolutno nobene možnosti za okrevanje.
Moja zgodba in družinske razmere
Moje vsakdanje življenje je zelo drugačno od življenja večine ljudi moje starosti. Živimo v izjemno težkih razmerah – oba moja starša sta hudo invalidna. Pred dvajsetimi leti je moja mama preživela grozno prometno nesrečo, pred štirimi leti pa je moj oče doživel hudo možgansko kap. Prejema le delno invalidsko pokojnino in nenehno se borimo, da bi prišli skozi mesec. V družini sem edina, ki lahko dela. Moja vsakdanja realnost je neprestan boj za preživetje in skrb za moje najdražje.
Poleg vsega pa je našo družino prizadela redka genetska bolezen, ki agresivno uničuje naše zobe. Prizadela je mene, mojo mamo in moji dve mlajši sestri.
Kako mi je pandemija odvzela možnost za zdravje
Pred pandemijo sem se kljub vsem težavam trdo borila in storila vse, kar sem lahko, da bi ohranila zobe v sprejemljivem stanju. Na žalost je bil po zlomu trga dela moj delovni mestu ukinjen. Izgubila sem finančno stabilnost, s trenutno plačo pa je nemogoče prihraniti niti centa. Pomanjkanje rednega, dragega zdravljenja je povzročilo, da se je bolezen razvila kot plaz. Danes mi nenehne bolečine, kronična vnetja v telesu in težave pri prehranjevanju izčrpavajo zadnje moči.
Poleg tega tudi moja najmlajša sestra nujno potrebuje zobozdravstveno oskrbo. Kot njena starejša sestra je njeno zdravje moja absolutna prioriteta – vendar vem, da če se moje zdravje popolnoma poslabša, ne bom mogla več pomagati nikomur.
Cilj: Zakaj Turčija in zakaj 55.000 PLN (približno 9.000 €)?
Cena zobnega zdravljenja na Poljskem je bila takšna, da bi za nekoga, ki prejema minimalno plačo, lahko pomenila strošek potovanja v vesolje. Moja edina priložnost za vrnitev v normalno življenje je popolna rekonstrukcija – izpuljenje vseh zob, uničenih zaradi genetske bolezni, in vstavitev zobnih vsadkov. Odločila sem se za kliniko v Turčiji, ker je to edini način, da se podvržem temu zapletenemu postopku po najvišjih medicinskih standardih, a za le delček domačih stroškov.
Kljub temu skupni stroški operacije, trajnih protez, zdravstvenih pregledov in potovanja znašajo 55.000 PLN. To je znesek, ki ga na svojem bančnem računu še dolgo ne bom videl.
Prošnja za pomoč
Ta zbirka sredstev ni namenjena temu, da bi »izgledala lepo«. To je boj za to, da bom lahko normalno funkcionirala, da bom lahko delala in da bom imela moč, da še naprej skrbim za svojo invalidno družino. Da bom lahko živela brez bolečin, brez sramu in brez nenehnega strahu, da bodo kronične okužbe uničile moje telo.
Iz dna srca prosim za vsakršno donacijo, ne glede na to, kako majhna je. Če me ne morete finančno podpreti, prosim, delite mojo zgodbo. Vsaka delitev prinaša kanček upanja.
Hvala, da ste prebrali mojo zgodbo. 🫶