Pozdravljeni! Ime mi je Ruben in sem transspolni moški. Odkar sem vstopil v puberteto, trpim, tako kot vsi moji transspolni vrstniki, zaradi dveh ogromnih bremen. Zaradi mojih prsi.

Moja mama me je pri 19 letih vrgla na cesto zaradi tega, kar sem. Na žalost moja celotna družina na sektarski način časti Boga. Živel sem že na cesti, v študentskem domu in pri angelskih družinah. Na žalost sem prehodil že dolgo pot. Moja družina je trenutno moja podpornica in naša skupna mačka.

Iskreno, odkar jih imam, sem poskusila vse mogoče, da ne bi bile vidne. Ovil sem se že z vsem mogočim, od celuloza in lepilnega traku do debelejših pasov.Vsakič poskušam najti vedno boljši način, da bi moja prsa izgledala bolj ploščata. Seveda sem imela tudi Binder, celo izjemno tesne športne modrčke. Zaradi njih imam ogromno disforijo. Na žalost so bili in so še vedno dnevi, ko se niti na ulico ne upam, če so vidni. Trpim. Trpim zaradi zavedanja, da imam na telesu dve stvari, zaradi katerih

ne morem biti niti popoln človek niti popolno bitje. Na žalost je moja operacija strašno draga in ne zaslužim toliko, da bi lahko zbrala denar. Veliko sem razmišljala o tem, ali naj to storim, in od nikogar ne pričakujem, da mi bo daroval denar, a kot vedno je v meni velika upanje. Stara sem 25 let in ne morem več tako živeti. Po zadnjih podatkih bo moja operacija stala milijone, zato imam pred seboj še veliko časa, skupaj z upanjem.

Hvaležen bom, če mi pošlješ tudi samo en forint. Hvaležen bom, da mi olajšaš življenje.

Najlepša hvala: Ruben