Svoje pastoralno delo opravljam med kristjani, ki živijo v revščini, v župniji sv. Pavla v Mzimbah v Malaviju. Župnija zajema zelo obsežno podeželsko območje, mnogi verniki pa živijo v razpršenih vaseh, daleč od župnijskega središča. Te skupnosti so bogate z vero in pobožnostjo, vendar se pogosto soočajo z velikimi materialnimi težavami.

Služiti jim je za moje kolege pastoralne delavce in mene velika čast in zahtevna naloga. Eden od naših največjih izzivov so velike razdalje med župnijskimi postajami. Mnoge krščanske skupnosti so oddaljene, ceste pa so pogosto težko prevozne, zlasti v deževnem obdobju. Zaradi tega je redno obiskovanje vernikov velik izziv.

Kot cerkveni služabniki smo poklicani, da vsem Božjim ljudem prinašamo zakramente – zlasti evharistijo, spoved in maziljenje bolnikov. Vendar brez zanesljivega prevoza včasih ne moremo obiskati nekaterih skupnosti tako pogosto, kot bi si želeli. To pomeni, da morajo mnogi verniki, ki globoko hrepenijo po zakramentih in pastoralni prisotnosti, dolgo čakati, preden jih lahko prejmejo.

Zato bi podpora pastoralnim sredstvom, zlasti prevozu, pomenila ogromno razliko v naši misiji. Z zanesljivim prevozom bi lahko pogosteje potovali v oddaljene skupnosti, redno praznovali zakramente, spremljali bolnike in starejše ter krepili vero ljudi, zaupane naši skrbi.

Vaša podpora ne bi pomenila le praktične pomoči; pomagala bi nam prinesti živo prisotnost Cerkve v skupnosti, ki hrepenijo po duhovni hrani. Omogočila bi nam, da dosežemo tiste, ki so daleč, okrepimo njihovo vero in zagotovimo, da se noben član Cerkve v župniji sv. Pavla ne počuti pozabljen.