Sem upokojeni častnik trgovske mornarice (kapitan) in sem se upokojil leta 2015. V Braziliji sem živel približno 40 let in tam imam hčerko ter njeno mamo. Zbral sem pokojninski sklad in si zgradil zelo udobno hišo, z namenom, da bi tam živel skupaj s svojo ljubeznijo in hčerko. Zakonsko življenje, vzgoja hčerke in delo moje žene v njeni specialnosti, to je izdelava pohištva iz jeklenih cevi v garaži/delavnici, ter življenje od donosov mojega pokojninskega sklada in njenega dela. Vse to je zdaj v ruševinah.

To, kar se mi je zgodilo, je zelo žalostno.

Okoli 20 let pred upokojitvijo sem spoznal poslovneža; imel je menjalnico, potovalno agencijo in še nekaj drugih interesov. Pri njem sem menjaval osebne čeke v ameriške dolarje, ko sem potreboval denar za vsakodnevne stroške, medtem ko sem bil na dopustu iz pomorske službe. Ponudil mi je tudi, naj z njim vlagam. To sem tudi nekajkrat poskusil z manjšimi zneski, ki sem jih lahko tvegal, in vse je potekalo brez pripomb, obresti pa so bile redno izplačane.  

Leta 2012 sem pri tem poslovnežu vložil 150.000 USD, svoje prihranke, z namenom, da jih pustim pri njem, da mi prinašajo obresti, in se v začetku leta 2015 upokojim iz pomorske službe. To sem tudi storil in moj prijatelj/poslovnež mi je enkrat na mesec pokazal izkaze o tem, kaj se je zgodilo z mojo naložbo pri njem, in izgledalo je obetavno, zato sem se veselil udobne in smiselne starosti z ženo in hčerko.

Januarja 2015 sem se upokojil iz pomorske službe in začela sva načrtovati skupno življenje, iskala novo šolo za hčerko, jaz sem kupoval orodje za svoje zanimanje za mizarstvo, novo TIG varilno napravo za stroko moje bodoče žene, da bo lahko delala v svoji stroki. Takšne malenkosti. Počasi sva sestavljala koščke za skupno življenje, vključno s pripravami na poroko.

Marca 2015 sem zahteval prvo vračilo naložbe pri tem poslovnežu in vse je potekalo brez pripomb, enako tudi aprila 2015. Maja 2015 se je vse ustavilo, iz sklada, ki ga je imel pri sebi, ni bilo nobenega plačila. Poslovnež/prijatelj mi je povedal, da so ga obtožili pranja denarja, utaje davkov in prenosa sredstev v tujino brez uradnih kanalov brazilske centralne banke ter da je bilo vse, kar je imel, zamrznjeno in da mu grozi zaseg. Ali je res, da ni imel nobenih skritih sredstev, da bi mi vsaj delno nadomestil škodo, ne vem.

No, posledica vsega tega je bila, da smo vse naše načrte začasno ustavili, sam sem hitro in poceni prodal dva majhna zemljišča, da bi preživel. Namen teh dveh zemljišč je bil zgraditi dve hiši za oddajo v najem in za našo hčerko, ko bo odrasla.

Leta 2017 sem odpotoval na Švedsko, da bi uredil svojo državno pokojnino, in ugotovil, da je znesek zelo majhen, saj sem skoraj celotno delovno življenje delal na tujih ladjah in v tujih podjetjih. Do dodatnih ugodnosti nisem bil upravičen, ker sem živel zunaj Švedske.

Leta 2018 sem prodal hišo, ki sem jo zgradil, in spet poceni, hitro in precej pod tržno vrednostjo, ter kupil precej skromnejšo hišo zunaj mesta, kjer sem živel. In nadaljeval sem boj za vrnitev svojega pokojninskega sklada od tega poslovneža. Sedaj sem ga preveril v uradnih evidencah sodišč in ni izgledalo dobro. Stvar, ki bi jo moral storiti že davno, preden sem vlagal pri njem. Žalosten rezultat zaupanja in nedolžnosti.

Decembra 2019 je postalo vse nevzdržno, predplačila za hišo mojih sanj, ki sem jo prodal, so se iztekla in ostala mi je le še državna pokojnina iz Švedske. Prodala sem precej skromnejšo hišo, v kateri sem živela, in to spet hitro, poceni in precej pod tržno vrednostjo, ter kupila enosmerno letalsko karto za Švedsko, se poslovila od hčere in žene. Spomine na približno 40 let sem morala prav tako zapustiti, svojo knjižnico, dragoceno zbirko starinskih fotoaparatov, umetnin itd.

Pred potovanjem sem preveril, kje bi lahko živel na Švedskem, in hitro ugotovil, da večina najemnin ni bila združljiva z mojo državno pokojnino, niti z dodatki. Edini kraj, kjer sem našel stanovanja za takojšnjo najem in z najemnino, združljivo z mojo državno pokojnino, je bil daleč na severu, v mestu Haparanda, kjer zima traja približno devet mesecev in kjer imamo približno tri mesece le približno tri ure ali celo manj zelo mračne dnevne svetlobe.

Tukaj na Švedskem nisem našel nobenih prijateljev, zelo sem osamljen, državna pokojnina pa komaj pokriva fiksne stroške, kot so najemnina, komunalne storitve, živila itd. Oblačila in čevlje nisem kupil že zelo dolgo. O kakršnem koli potovanju za razvedrilo ni niti govora. Imam nekaj umetniškega talenta za risanje in slikanje, a doslej sem se moral omejiti na svinčnik, barvne svinčnike in kitajsko črnilo; slikanje z oljnimi barvami je izključeno, saj si takšne opreme ne morem privoščiti. Poskušal sem prodati svoj skromni umetniški talent, a z zelo skromnimi rezultati. Kar me je doslej držalo pokonci, je to, da se redno pogovarjam s hčerko in njeno mamo prek WhatsAppa ter sanje o tem, da bi dobil nazaj svoje življenje. Tukaj na Švedskem se počutim tudi zelo čudno in tuj; 40 let v drugi državi pusti globoke sledi.

Moja hči in njena mama prav tako živita negotovo življenje. Njeno specializirano delo v proizvodnji jeklenega pohištva je večkrat spodletelo; bodisi ji niso plačali bodisi je naročnik odstopil od naročila; poleg tega so se ji pokvarili varilni aparat in druga orodja, zato je morala sprejeti začasna dela, kot je čiščenje hiš za druge ljudi itd.

· Moja sanja, da si ponovno uredim življenje in se združim z ljubeznijo svojega življenja, je uresničljiva in če bo cilj dosežen, bova z njo in hčerko izstopili iz revščine. Preprosta hiša v manj premožnem predelu, kjer sem nekoč živel, in ponovna vzpostavitev reda. In da bom spet srečen v teh nekaj letih, ki mi še ostajajo.

Slike prikazujejo, kaj mi je bilo odvzeto. Ljubezen mojega življenja, moja hči in hiša, ki sem jo zgradil za svojo starost.

Vsem, ki prispevajo k mojim upanjem in sanjam, iz srca izrekam najiskrenejšo zahvalo.