Kot ločeni oče dobro vem, kaj pomeni trpeti, ne le čustveno, temveč tudi finančno. Predvsem sem izkusil trpljenje in krivico. Trpel sem prešuštvo in kljub vsemu se je sodnik odločil, da bo moje otroke dodelil njihovi materi, mi vzel hišo (ki je bila v moji lasti in s hipoteko), mi naložil preživnino, v tistem času pa sem bil celo brez službe. Prejemal sem približno 900 evrov NASPI, vendar sem moral vzeti 600 evrov za hipoteko, 300 evrov za preživnino in 350 evrov za obrok za avto, ki sem ji ga kupil na svoje ime. Absurdno, a resnično! Trenutno, več kot 11 let po ločitvi, sem brez evra v žepu, čeprav imam službo, ki mi omogoča nadpovprečno plačo, vendar med hipoteko (600 evrov), odplačilom novega avtomobila (450 evrov), preživnino za otroka (trenutno 450 evrov), plačilom za likvidnost, ki sem jo potreboval leta 2020 (380 evrov), računi, stroški hrane, upravljanjem otroka (v mesecu upravljamo po 15 dni, ob skupno dogovorjenih dnevih in kljub vsemu preživnino minem....) vsak mesec presežem to, kar zaslužim, tako zelo, da na dolgi rok zapravim tisto, kar sem imel na tekočem računu. Želim si, da bi mi pomagali in da bi, ko si povrnem moči, z ustanovitvijo neprofitne organizacije za ločene očete pomagal ljudem v stiski. Moje sanje bi bile, da bi lahko zaprl vse svoje trenutne stroške, tako da ne bi več finančno trpel in bi lahko z več optimizma začel gledati v prihodnost, vendar že zdaj vem, da bo velik dosežek, če s to zbiralno akcijo zberem 1 evro. Hvala, ker ste prebrali mojo objavo