Naša zgodba in moje poslanstvo:

Kot samohranilka vzgajam dva otroka in svoje življenje sem posvetila skrbi zanje. Delam od doma kot ljubiteljska vzrediteljica živali, tako da sem lahko prisotna 24 ur na dan. Vendar pa je v mojem srcu vedno obstajalo poslanstvo: dati več tistim, ki nimajo ničesar. Zato sem se odločila, da bom postala rejnica. Čez nekaj dni bo k nam prišla naša prva rejena deklica, vendar je moj cilj, da dam priložnost še mnogim drugim.

Nečloveška realnost: brez ljubezni, za rešetkami

Na Madžarskem danes več sto dojenčkov obtiči med bolnišničnimi stenami, ker nimajo kam iti. Nezmiselno in nečloveško je, da ti malčki prve tedne in mesece svojega življenja preživijo brez družine, objema in enega samega ljubečega obraza, za hladnimi rešetkami.

Znanost in tudi naša srca vedo: pomanjkanje čustvene varnosti v tem času povzroča nepopravljivo škodo v njihovem duševnem in čustvenem razvoju. Dojenček ni »dokument«, ampak duša, ki potrebuje občutek, da je za nekoga pomemben. Temu sem posvetila svoje življenje. Želim si, da bi ti otroci – ki jih sistem pogosto pozabi – zrasli v srečne, uravnotežene in zdrave odrasle osebe.

Zid, na katerega sem naletela: Ko država ne ponudi roke

Že 8 let živimo v najemniškem stanovanju, za katerega plačujemo 200.000 forintov na mesec. Ta znesek dokazuje mojo plačilno sposobnost, hkrati pa mi odvzema možnost lastnega vložka. Prosila sem vlado in ministrstva za pomoč: ne za denar, ampak le za poroštvo za lastna sredstva, da bi najemnino končno lahko namenila za odplačilo lastnega doma. Na žalost nisem prejel konkretnega odgovora in pomoči. Boli me, ko vidim, da medtem ko sistem kliče po rejniških starših, v praksi ostajamo sami, ko iščemo resnično rešitev za stanovanje.

Moj cilj: zavetišče s 6 sobami

Našla sem nepremičnino s 6 sobami, kjer bi lahko vsem otrokom – svojim in tistim, ki so mi bili zaupani v bolnišnici – zagotovila lastno sobo, dvorišče in trajno varnost. Moja obroka za odplačilo bi bila skoraj enaka kot pri mojem sedanjem najemu, manjka mi le lastni prispevek.

Kako mi lahko pomagaš?

Ker so uradna vrata ostala zaprta, se obračam na vas. Ne prosim za darilo, ampak za priložnost, da lahko kupim to hišo in začnem svoje življenjsko pomembno delo. Cena hiše je 52 milijonov forintov. Če bi zbrali 30 % te vsote, bi od banke dobila kredit.

 * Z donacijo: Pomagajte zbrati lastna sredstva, da v bolnišnici ne bo ostalo niti eno dojenček, ki bi mu lahko ponudil dom!

 * Z deljenjem: Da bi to videlo čim več ljudi: ljubezen potrebuje tudi stene in streho!

Hvala, da mi pomagaš, da naši otroci ne bodo žrtve sistema, ampak člani srečne družine!

Naša zgodba in moja misija

Sem samohranilka, ki vzgaja dva otroka, in svoje življenje sem posvetila skrbi za druge. Kot ljubiteljska vzrediteljica živali, ki dela od doma, sem za svojo družino na voljo 24 ur na dan, 7 dni na teden. Vendar pa je v mojem srcu vedno bilo poslanstvo: dati več tistim, ki nimajo ničesar. Zato sem se odločila, da postanem rejnica. Čez nekaj dni bo prišla naša prva rejna hčerka, vendar je moj cilj dati priložnost še mnogim drugim otrokom.

Nečloveška realnost: odraščanje brez ljubezni, za rešetkami

Na Madžarskem je danes situacija kritična: na stotine novorojenčkov je obtičalo v bolnišnicah preprosto zato, ker nimajo kam iti. Sistem za zaščito otrok je preobremenjen in obstaja nujna potreba po predanih rejnih starših, ki lahko zagotovijo stabilen, ljubeč dom. Srce parajoče in nečloveško je, da ti malčki preživijo svoje prve tedne in mesece brez družine, brez objema in brez enega samega znanega, ljubečega obraza – ujeti za hladnimi bolnišničnimi rešetkami.

Znanost in naša srca vesta: pomanjkanje čustvene varnosti v tej starosti povzroča nepopravljivo škodo njihovemu duševnemu in duhovnemu razvoju. Dojenček ni »številka v kartoteki«; je duša, ki mora čutiti, da je za nekoga pomembna. Na to sem stavila svoje življenje. Želim, da ti otroci – ki jih sistem pogosto pozabi – odrastejo v srečne, uravnotežene in zdrave odrasle osebe.

Zid, na katerega sem naletela: ko država ne ponudi roke

Že 8 let živimo v najetem stanovanju in plačujemo 200.000 HUF (približno 500 EUR) na mesec. Ta znesek dokazuje mojo finančno zanesljivost, hkrati pa mi odvzema možnost, da bi prihranila za polog. Za pomoč sem se obrnila na vlado in različna ministrstva: nisem prosila za miloščino, ampak le za državno garancijo za polog, da bi lahko končno mesečno najemnino porabila za hipotekarni kredit za naš lastni dom. Na žalost nisem prejela nobenega smiselnega odgovora ali pomoči. Boli me, ko vidim, da sistem sicer nujno potrebuje rejnike, v praksi pa smo pri iskanju resničnih rešitev za stanovanje prepuščeni sami sebi.

Moj cilj: zatočišče s 6 sobami

Našla sem nepremičnino s 6 sobami, kjer bi lahko vsakemu otroku – mojemu in »bolnišničnim otrokom«, ki so mi zaupani – zagotovila lastno sobo, dvorišče in večno varnost za naslednjih 20 let. Moja mesečna obroka za hipotekarni kredit bi bila skoraj enaka moji trenutni najemnini; manjka le polog.

Kako lahko pomagate?

Ker uradna vrata ostajajo zaprta, se obračam na vas. Ne prosim za darilo, ampak za priložnost, da kupim to hišo in začnem svoje življenjsko pomembno delo.Cena hiše je 52 milijonov forintov. Če bi zbrali 30 % te vsote, bi od banke dobila posojilo.

 * Z donacijo: Pomagajte mi zbrati polog, da noben otrok ne bo moral ostati v bolnišnici, ko bi mu lahko ponudil dom!

 * Z deljenjem: Da bo več ljudi videlo: tudi ljubezen potrebuje stene in streho!

Hvala, da mi pomagate zagotoviti, da naši otroci ne postanejo žrtve sistema, ampak člani srečne družine!

Številka bančnega računa: IBAN: HU34 11773377-00726436-00000000

🙏🙏🙏🙏

Najlepša hvala!