Nikoli nisem nikogar prosila za nič, ponavadi sem tista, ki pomaga drugim, a sem prisiljena prositi za pomoč, da bi lahko poravnala dolgove v imenu moje hčere. Sem ločena mama dveh deklic. Smo tvegali, da bomo izgubili hišo, in da bi jo ponovno pridobili, je moja hči prevzela dolgove, ki so zdaj v rokah izterjevalne agencije. Delala je kot čistilka v hotelu in kot spremljevalka v muzeju, vendar njena plača ni nikoli presegla 560 evrov na mesec; delala je tudi kot natakarica, kjer je zaslužila 25 evrov na dan za 10 ur dela. Potem sem zbolela za rakom in morala je skrbeti zame, za mojo obupano izgubo las, moje bruhanje, sovraštvo do lasulje, uničujoče kemoterapije. Medtem je študirala za diplomo. Moja druga hči je bila študentka na drugem kraju in se je vrnila domov, pri čemer je izgubila leto študija, da bi mi bila ob strani. Podpirali so me, negovali in spodbujali k zdravljenju, ko sem hotela vse pustiti, mi je služila kot medicinska sestra in se naučila dajati injekcije, bila je ob meni v vsakem trenutku. Diplomirala je z odliko, a na podelitvi ne moremo biti prisotni, ker sem še vedno v zdravljenju. Operirajo me in na srečo raka ni več, premagali smo ga!! Namesto prsi imam dva ekspanderja, a poskušam to sprejeti s pomočjo psihologa. Tudi dekleta imajo svoje psihologinje, žal so to občutile. Končno ima več svobode in si poišče delo, ki ga takoj najde, ter nekaj časa samo zase. Medtem pa prihajajo davčni opomini, ki jih razporedim na obroke in poskušam plačati, ne da bi jo za to prosila. Na žalost mi to ni enostavno, ker sem nezmožna za delo in prejemam pokojnino 330 evrov na mesec. Imam obroke v višini 420, 90, 55, 45 evrov, tudi za 72 mesecev. Vse lahko dokažem. Želim poravnati te dolgove, obupana sem. Prosim vas. Iz srca se zahvaljujem vsem, ki nam bodo hoteli pomagati.