Nikoli nisem mislil, da bom to moral z nekom deliti, a sam se ne morem več preživljati.

Ime mi je Daniel, star sem 22 let in živim v Romuniji.

Pred dvema letoma je zbolel moj oče. Imel je neozdravljivega pljučnega raka z metastazami v kosti.

Moral sem prekiniti študij in se zaposliti, vzel sem posojilo, da sem ga lahko premestil v zasebno bolnišnico, kjer bi bil deležen natančnejšega in hitrejšega zdravljenja. Na žalost je bilo prepozno in dva meseca kasneje sem ga izgubil.

Nato sem moral vzeti novo posojilo, da sem lahko plačal pogreb.

Živim sam, moram plačevati najemnino, komunalne storitve, hrano in mesečne bančne obresti. Nenehno sem refinanciral, samo da bi preživel. A žal sem prišel do točke, ko mi mesečni zaslužek ne zadostuje več za kritje vseh stroškov.

Imam dve službi, komaj kaj jem, komaj kaj spim, ves čas sem utrujena.

Če bi 20.000 ljudi prispevalo po 1 evro, bi se moj dolg v višini 20.000 evrov izbrisal in bi lahko »nadaljevala« svoje življenje tam, kjer sem ga prekinila. Zaključila študij in naredila nekaj s svojim življenjem.

To je moja zgodba.

Hvala.