Jaz sem Éva, stara sem 45 let. Moj partner Géza je star 51 let, imamo pa štiri otroke: dve hčerki, stari 18 in 17 let, ter dva sinova, stari 15 in 10 let. Naša 18-letna hči se je medtem odselila in živi s svojim partnerjem.

Naša 17-letna hčerka je duševno prizadeta, zato je za nas še posebej pomembno, da ima znano in varno okolje ter da lahko naša družina ostane skupaj.

Na žalost je zadnje obdobje za nas izredno težko. Trenutno se že tretjič borim z rakom, zato zaradi svojega zdravstvenega stanja ne morem delati. Moj partner dela v gradbeništvu, med drugim opravlja dela z mavčnimi ploščami, in stori vse, kar je v njegovi moči, da preživlja našo družino.

Že 13 let živimo v 13. okrožju v stanovanju, ki ga je zagotovila fundacija. Na žalost je fundacija stanovanje prodala, novi lastnik pa želi, da se izselimo. Večkrat smo se prijavili na razpis za stanovanje v XIII. okrožju, a žal nobena od naših prijav ni bila uspešna.

Naš položaj se je medtem zelo poslabšal. Novi lastnik je sprožil tožbo zaradi naše izselitve, zato smo stopili v stik tudi s centrom za zaščito otrok in skrbniškim organom. Razprava na skrbniškem uradu je bila za nas zelo pretresljiva, saj se bojimo, da bodo naše otroke odpeljali v otroški dom, če nam ne bo uspelo najti ustreznega bivališča.

To bi radi za vsako ceno preprečili.

V družinski dom ne želimo iti, saj menimo, da bi bil za naše otroke najboljša rešitev lasten, miren in varen dom. Želimo, da bi še naprej živeli v znanem okolju, hodili v šolo in da bi naša družina ostala skupaj.

Medtem poskušamo storiti vse, kar je v naši moči. Vložili smo vlogo na Oddelku za stanovanjske zadeve glavnega mesta in se prijavili tudi pri Budimpeštanski stanovanjski agenciji, vendar trenutno še čakamo na rezultate.

Za nas bi bil najhitrejša in najvarnejša rešitev najem stanovanja.

Največja ovira za selitev pa je varščina, potrebna ob vselitvi. Pri večini najemnih stanovanj je treba plačati varščino v višini 2–3 mesečnih najemnin ter še prvo mesečno najemnino, česar v našem trenutnem finančnem položaju ne moremo zagotoviti.

Zato se zdaj obračamo na vas, dragi ljudje, za pomoč.

Ne želimo si nič drugega kot varen dom, kjer bodo naši otroci še naprej lahko živeli z nami, hodili v šolo in kjer bomo lahko v mirnih razmerah nadaljevali svoje življenje.

Zelo težko nam je bilo prositi za pomoč, a zdaj te situacije ne moremo več rešiti sami.

Če lahko k naši zbirki prispevaš tudi z manjšim zneskom, nam bo to v veliko pomoč. Če pa nas finančno ne moreš podpreti, nam že samo to, da deliš našo zbirko, da doseže čim več ljudi, pomeni ogromno.

Vsaka podpora nas približuje temu, da bomo spet imeli kraj, ki ga bomo lahko imenovali dom.

Radi bi vedeli, da so naši otroci na varnem, da ostanemo skupaj in da končno najdemo malo miru.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam na kakršen koli način pomagajo. ❤️

Hvala, da si prebral našo zgodbo in da nam stojiš ob strani v tem težkem obdobju.

Éva in Géza