Sem v zelo slabem finančnem položaju. Psihično tega ne zmorem. Delala sem v tujini, zdaj pa sem brezposelna in že pol leta ne morem najti dela, zato sem se zelo zadolžila. Imam nočne more, da mi izvršitelj trka na vrata, in to ni dobro. Jokam in včasih čutim, da ne vem več, kaj naj storim. Rada bi se preselila v tujino, ne le zaradi dela, ampak tudi zaradi boljšega življenja, a ne morem. Ker imam dolgove in nimam ničesar za pot. Od družine ne dobim podpore, ker so tudi oni v slabem položaju. Denar bo šel za plačilo vseh dolgov, plus, če se zbere dovolj, tudi za pot v tujino. A najprej so posojila. Če se najde kdo, ki ima še dobro dušo, bom vesela. Ker ne potrebujem materialnega darila, bila bi srečna, če le ne bi imela dolgov. Takoj bi mi padel kamen z duše in to je vse. A čeprav nimam, vem, da nekdo potrebuje, zato dam. Kot se je nekoč zgodilo na železniški postaji, kjer je brezdomec hotel le hrano, mi je vrnil denar in rekel, da mu zadostuje, če mu kupim kaj za jesti. Takrat sem vedela, da delam dobro. Zdaj pa sem sama v težkem položaju, zato upam, da se bo še našel kdo z dobrim srcem.