Pozdravljeni vsi.

Ne vem, ali ste prejeli moje staro besedilo, napisano ob moji današnji registraciji ???

Svojega trpljenja in tega, kar sva s sinom preživela, odkar je mož januarja 2014 umrl, ne želiva deliti prek družbenih omrežij, da bi zaščitila še tisto malo dostojanstva, ki nama je ostalo... nisva imela nobene podpore, finančne ali socialne, te v Franciji ni več, celo združenj ne (če bi vedeli, da nekateri donatorji vidijo, "v katere žepe gredo njihova sredstva, verjemite mi)... naše fizično in moralno zdravje je močno načeto... tudi naše zasebno življenje...in še danes sva kljub vsem težavam nasmejana... s sinom bi rada financirala najino zdravje, hipnoterapija ali kakršnakoli alternativna medicina se v Franciji ne povrne, vsakdanje življenje pa je tako drago na vseh področjih.Poskušam najti službo, vendar sem stara 53 let in v Franciji te pri tej starosti ne sprejmejo več ... tako da živimo le z minimalnim dohodkom, ki mi omogoča plačevanje računov in nakup hrane, to je vse.

Po vsem, kar smo doživeli....smo si želeli:

1) izboljšati telesno in duševno zdravje z alternativno medicino, ki v Franciji ni priznana ali povrnjena.

2) bili zgroženi nad sistemom v lastni državi....raje bi se preselili, vendar si tega ne moremo privoščiti.

3) pridobiti minimalno udobje v našem vsakdanjem življenju ...

4) prepozno je, da bi pridobil vozniško dovoljenje, in ker sem telesno oviran in 'neviden'... zato kupujem avto brez vozniškega dovoljenja, da bi sinu poskušal pomagati premagati kronično agorafobijo... pokazati mu boljše kraje... in tudi potovati, da bi sina poučil o splošni kulturi, zgodovini in sodobnosti, da bi se naučil, da v življenju niso samo slabe stvari...

Veste, finančno sem sama, vsak mesec v celoti plačam vse račune, ne morem si privoščiti, da bi dajala denar na stran za financiranje česar koli... ne vemo, kaj je potovanje, zabava itd... živimo skromno...

Živim na Allocation Adulte Handicapés, tako da nisem obdavčen in nimam nobenih drugih pravic... in kljub temu ne mislim, da nama je francoski sistem pomagal, ampak naju samo vleče navzdol...

Prosim, želimo in prosimo za vašo podporo, pomagajte nam iti naprej, najlepša hvala za vaše razumevanje in sočutje ter empatijo.

Z iskrenim spoštovanjem

Laze Sonia