Moje ni bilo otroštvo, ampak zgodnji boj za preživetje. Rodil sem se v družini, ki jo je zaznamovala revščina, in spomin na prva leta je spomin na odrekanje in nenehno pomanjkanje potrebščin. Hiša mojih starih staršev je kmalu postala naše zatočišče, kraj, kjer smo med težavami poskušali najti nekaj stabilnosti, ki pa jo je kmalu porušila očetova aretacija zaradi grozljivega zločina, ki je za vedno zaznamoval mojo družino.

Od takrat je bilo naše življenje polno zaprtih vrat in sovražnih rok. Dom sester, ki bi moral biti kraj zaščite, se je spremenil v še en vir bolečine in slabega ravnanja. Vzgoja nove družine se je kmalu spremenila v nočno moro, polno pretepov in strahu, zaradi česar smo bili prisiljeni v ponovni beg, obupno vrnitev k edinemu podobnemu domu, ki smo ga poznali: k starim staršem.

Mladost je prinesla novo, bolečo žalost: izgubo mojega dedka. Pri rosnih 14 letih se nisem soočil le z žalovanjem, ampak tudi z bremenom dolga, ki je bremenil naš krhki obstoj. Brez oklevanja sem začel delati, stisnil zobe in poskušal zgraditi prihodnost na tako nestabilnih temeljih.

Nekaj časa se je zdelo, da se bosta vztrajnost in požrtvovalnost obrestovali. Toda pandemija je vse odnesla. Zaradi babičine bolezni sem moral pustiti službo, da sem lahko skrbel zanjo, in od takrat je bilo okrevanje le privid. Danes je delo negotovo, zaslužek skromen in živim v hiši, ki je bila babičina, strehi, ki nam jo zdaj grozijo odvzeti njeni otroci.

Toda moj boj ni namenjen samo meni. Gostim svojo sestro in njena dva otroka, ki sta pobegnila pred nasilnim partnerjem. Najbolj se bojim, da nam ju bodo brez varne hiše odvzele socialne službe. Ta nedolžna otroka, ki ju je že zaznamovalo trpljenje, si zaslužita mirno prihodnost, kraj, ki ga bosta resnično imenovala dom.

Danes se na vas obračam s srcem v roki. Vsaka vaša donacija, tudi najmanjša, lahko pomeni razliko med obupom in upanjem. Vaša pomoč nam lahko ponudi streho, varno zatočišče za te otroke in priložnost, da si ponovno zgradimo življenje. Prosim, odprite svoja srca in iztegnite roko pomoči. Iz srca se vam zahvaljujem za vašo velikodušnost.