Saj v resnici ne vem kako naj začnem, morda kar "in media res". Da me je strašansko sram, ker trenutno ne najdem drugačne poti kot da prosim za milost, pomoč. Imam namreč psičko, ki je pred dobrim tednom utrpela poškodbo sprednje križne vezi v desnem kolenu. In menda potrebuje operacijo, stala naj bi okoli 2000 evrov, a teh nisem videl že nekaj let. Veste, sem invalidsko upokojen, živim z mamo, ki je prav tako invalidsko upokojena in z očetom, ki ima napredno obliko demence (dokazila o vseh invalidnostih in zdravstvenih stanjih lahko pošljem naknadno op.p.).Doma za upokojence si ne moreva privoščiti, zanj po najboljših močeh skušava skrbeti sama, le redko imam občutek, da uspešno. Ob opazovanju njenih bolečin me vseskozi preveva slaba vest, občutek nemoči, krivde, ...vidite, tudi zato pišem. Rad bi poudaril, da ne želim s svojo življenjsko zmedo zbujati slabe vesti, le prositi za pomoč. Če ne gre, razumem, človek ne more rešiti celega sveta, a beseda ni konj.