Pozdravljeni, moje ime je Klaudia. Stara sem 24 let in imam epilepsijo.

Z mamo živiva sama. Moj oče je bil alkoholik in dolga leta je nad nama izvajal nasilje - psihično, fizično in ekonomsko. Na koncu naju je vrgel iz hiše. Ostala sva brez vsega - brez strehe nad glavo, brez podpore, brez denarja.

Zahvaljujoč izjemni moči in odločnosti moje mame nam je uspelo začeti znova. Mama je našla službo in storila vse, da sem se počutila varno. Končno imamo mir, tišino in vsaj nekaj stabilnosti.

Vendar je realnost težka. Moja bolezen zahteva stalno zdravljenje in redne obiske pri zdravnikih. Zdravila so draga, poleg tega pa so tu še vsakodnevni stroški, računi, najemnina, hrana. Mama dela s polnim delovnim časom, vendar ena plača ne zadostuje. Jaz se še ne morem zaposliti - imam pogoste napade, včasih tudi večkrat na teden, in potrebujem veliko časa, da si po njih opomorem.

Ne prosim za veliko - vsak prispevek, tudi najmanjši, nam bo pomagal preživeti še en mesec brez strahu, da ne bomo mogli plačati zdravil ali da nam bodo odklopili elektriko. Sanjam o tem, da se bom nekoč lahko vrnila k zdravju in samostojnosti, da bom lahko pomagala svoji mami in ji dala vsaj delček tega, kar je ona dala meni.

Že vnaprej se zahvaljujem vsakemu, ki se odloči, da nas podpre.

To je za nas izredno pomembno.

Klaudia💗